Predmetni pločnik predstavlja površino, ki je pod enakimi pogoji dostopna vsakomur in jo lahko vsakdo uporablja. Pločnik ob javni cesti sodi med javne površine in ga ni mogoče imeti v posebni rabi ali posesti. Urejanje in čiščenje javnih površin skladno s 149. členom ZVO-1 sodi med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.
pravna oseba - začetek stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - domneva insolventnosti - neizpodbojna zakonska domneva - izpodbojna zakonska domneva
Po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanje insolventnosti, če je podan dejanski stan - t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja upnica. Pritožnik bi zato lahko uspešno izpodbil navedeno zakonsko domnevo, če bi dokazal, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnik s pritožbo ni zatrjeval niti dokazoval, zato z njo ne more uspeti.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo je odločilnega pomena predvsem zdravstveno stanje zavarovanca ter ugotovljenega oziroma izkazanega zdravstvenega stanja nezmožnost opravljanja dela, ki ga je oziroma ki ga mora opravljati.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038708
DZ člen 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 100.
začasne odredbe v družinskih sporih - stiki z mladoletnim otrokom - začasna ureditev stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - obseg in način izvajanja stikov - sprememba izvajanja stikov - največja otrokova korist - namen regulacijske začasne odredbe - načelo hitrosti postopka - zavlačevanje postopka - kršitev procesnih pravic - pravica do izjave stranke - pandemija
Sprememba, ki jo mati predlaga glede načina oz. obsega izvajanja stikov, ni tako obsežna, znatna oz. usodna, da bi bila korist otroka brez nje ogrožena.
Ni namen začasnih odredb, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom, praktično nenehno ureja stike med otroki in starši glede na sprotne želje in spreminjajoče se razmere. Ko so stiki enkrat že urejeni z začasno odredbo, je praktično kaj malo verjetno, da je otrok po tem spet ogrožen tako, da bi bilo treba začasno ureditev ponovno spreminjati. Praviloma gre za manevre staršev, kako doseči čimbolj ugodno začasno ureditev, ki bi bila čim bližje želeni končni odločitvi. Sodišče prve stopnje mora v dobro varovanja koristi otroka stremeti k temu, da take manevre onemogoči.
Vložnica je bila upravno odločbo dolžna predložiti v roku 15 dni od prejema sklepa o popravi vloge, saj bi se le tako lahko izognila pravni posledici, na katero je bila izrecno opozorjena. Torej da bo vloga zavržena, če v roku ne bo popravljena in dopolnjena tako, kot je odrejeno v I. točki izreka sklepa.
Na nerazumevanje poziva iz sodnega sklepa se pritožnica ne more uspešno sklicevati.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - kompetenčni spor - prepozen predlog - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Namen zakonske določbe, ki sodišču možnost, da se izreče za stvarno nepristojno časovno omejuje, je ukrep racionalizacije in pospešitve postopka, v skladu s katerim naj se vsa sporna procesna vprašanja rešijo v zgodnji fazi postopka, preden torej pride do razpisa glavne obravnave. Upoštevaje slednje je mogoče sklepanje (argumentum a simili ad simile), da je tudi sprožitev kompetenčnega spora omejena z istim časovnim okvirom kot je izdaja sklepa o nepristojnosti po uradni dolžnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - neutemeljen odpovedni razlog
Prenos dela podjetja sam po sebi ne more biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre za ujemanje med obravnavanim primerom in zadevo Schmit C-392/92 in da je tudi v konkretnem primeru prišlo do spremembe delodajalca po prvem odstavku 75. člena ZDR-1, zato je odpovedni razlog v odpovedani pogodbi o zaposlitvi tožnika neutemeljen in je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že po določbi 8. alineje 90. člena ZDR-1.
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - začetek kazenskega postopka - ugoditev pritožbi
Glede na fazo postopka, v kateri se je nahajala obravnavana zadeva, bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo samo vsebinsko odločitev in sicer v skladu s členom 358 ZKP.
plačilo sodne takse - sodna taksa za tožbo - dokazilo o plačilu sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse
Pritožbi priloženi potrdili o izvršenih plačilih tožnikov dokazujeta utemeljenost njunih navedb. Poleg tega je sodišče prve stopnje po vloženi pritožbi opravilo vpogled v elektronsko bančništvo ujp.net po polovičnem znesku sodne takse in ugotovilo plačilo, kot ga navajata tožnika.
V sporni zadevi je rok za vložitev tožbe potekel 13. 3. 2020. Tožnik je tega dne na pošto oddal tožbo po navadni pošti. V tem primeru je odločilen datum, ko je tožba prispela na sodišče in sicer 16. 3. 2020. Upoštevaje navedeni datum pa je bila tožba vložena že po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka, torej prepozno.
ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 10/2, 11, 11/2, 12. OZ člen 169, 179, 345. ZPP člen 184, 184/2, 212, 216. ZOR člen 200. ZSV člen 21, 25, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 41.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - popolna odškodnina - pravična denarna odškodnina - povrnitev premoženjske škode - premoženjsko prikrajšanje - minimalna plača - socialni transferji - denarna socialna pomoč - nezmožnost za delo - zastaranje - 3-letni zastaralni rok - vzročna zveza - domneva vzročnosti - status tujca - dovoljenje za prebivanje - možnost zaposlitve - pogodba o zaposlitvi - dolžnost zmanjševanja škode - višina izgubljenega dobička - trditveno breme - možnost predlaganja dokazov - materialno procesno vodstvo - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - zastaranje tožbenega zahtevka - prekluzivni rok za vložitev tožbe - zastaralni rok - sprememba tožbe - povečanje tožbenega zahtevka - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - enotna oblika škode
Materialnopravno napačno je stališče sodišča prve stopnje o zastaranju zahtevka za povrnitev premoženjske škode iz naslova neprejemanja socialnih prejemkov. Najprej zato, ker je rok iz 10. člena ZPŠOIRSP, v katerem je mogoče vložiti tožbo za povrnitev škode, povzročene zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, prekluzivni, ne zastaralni rok (posledica zamude zakonskega roka iz 10. člena ZPŠOIRSP je zavrženje tožbe), predvsem pa zato, ker je tožnik z zahtevkom za povrnitev premoženjske škode iz naslova neprejemanja socialnih prejemkov zgolj povečal obstoječi (s tožbo uveljavljan) zahtevek za povrnitev premoženjske škode. Povečanje tožbenega zahtevka (sprememba tožbe, glede na drugi odstavek 184. člena ZPP), ki ni nova tožba, vezana na prekluzivni rok iz 10. člena ZPŠOIRSP, pa mu je omogočila odločba Ustavnega sodišča U-I-80/16, U-I-166/16, U-I-173/16 z dne 15. 3. 2018, oziroma novela ZPŠOIRSP-A, s katero je bila odpravljena omejitev višine odškodnine.
SPZ člen 33, 33/1. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 83/3-5. ZPP člen 7, 7/1, 111, 111/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 212, 351.
postopek zaradi motenja posesti - pravica do posesti - pravica do sodnega varstva posesti - zadnje mirno posestno stanje - dobrovernost posestnika - pravilo petitorium absorbet posessorium - posesorna in petitorna pravda - vezanost na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo - izpraznitev stanovanja - neizvedba predlaganih dokazov - motilno dejanje - posredna posest - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - nedovoljeno širjenje trditvene podlage - odločitev o pravdnih stroških - stroški potrebni za pravdo - kriterij uspeha v pravdi - pritožba, vložena po izteku roka - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - začetek teka roka - nujna zadeva
Sodišče daje v postopku zaradi motenja posesti varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ) in je zato v teh pravdah brez pomena, ali tožena stranka izvršuje posest na podlagi pravice do posesti. Edino izjemo od tega pravila predstavlja ugovor toženca, da je v drugi (petitorni) pravdi, ki je tekla vzporedno, pridobil pravico do posesti (pravilo petitorium absorbet possessorium). Toženec se na podlagi tega pravila v posestnem sporu lahko izjemoma sklicuje na svojo pravico do posesti, pri čemer je ugovor upošteven, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. V takem primeru tožnik, ki bi v posestnem sporu uspel dokazati zadnje posestno stanje in toženčev poseg v posest, s tožbo ne bo uspel, saj ne uživa več posestnega varstva, ker v predhodnem petitornem sporu ni uspel dokazati svoje pravice. Navedeno pravilo pa se lahko uporabi le, če je prišlo do petitorne rešitve spora med trajanjem posestne pravde, ali če je prišlo do petitorne rešitve spora neposredno pred začetkom posestne pravde.
ZST-1 člen 34, 34/1. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8, 61, 61/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razlogi za ugovor - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Glede na povsem jasno izraženo voljo dolžnika v vlogi z dne 8. 6. 2020, vloženi po odvetniku, da pravnega sredstva ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložil, zato taksna obveznost ni nastala in bi moralo sodišče izpodbijani plačilni nalog razveljaviti, so utemeljeni pritožbeni očitki dolžnika, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom njegovo vlogo z dne 13. 3. 2020 nepravilno štelo kot ugovor zoper sklep o izvršbi.
Če stranka določenega pravnega sredstva noče vložiti, je sodišče k temu ne more prisiliti. Ali povedano drugače. Čeprav je sodišče prve stopnje ravnalo po mnenju višjega sodišča pravilno, ko je izhajalo iz vsebine same vloge z dne 13. 3. 2020 in jo presojalo kot pravno sredstvo ugovora zoper sklep o izvršbi, pa potem, ko je dolžnik v ugovoru zoper plačilni nalog, ki je bil vložen po odvetniku, povsem jasno in izrecno navedel, da ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložil, stranke ne more prisiliti k procesnemu dejanju, ki ga izrecno noče opraviti, pa čeprav bi to bilo v njeno dobro. Pritožnik se sicer moti, ko navaja, da zatrjevanje plačila po izdaji sklepa o izvršbi ni ugovorni razlog. To je tipični ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ; in gre za tipičen ugovor – pravno sredstvo po tretjem odstavku 61. člena ZIZ. Vendar sodišče izrecne volje stranke, da pravnega varstva ne zahteva, ne more nadomestiti oziroma ji ne sme nasprotovati. Sodišče odloča v okviru pravovarstvenega okvira, ki ga začrta sama stranka.
obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
S trditvami je dolžnik zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 8.. ZUP člen 7.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tudi po oceni pritožbenega sodišča bi moral upravni organ upoštevajoč dostopne podatke iz upravnega spisa, predloga osebnega zdravnika in dodatnega pojasnila ter nenazadnje sodne prakse ugotoviti, da obstoji podlaga za uveljavitev izrednega pravnega sredstva. Le takšno postopanje bi tožeči stranki omogočilo učinkovito zavarovanje njenih pravic. Navedeno pojasnilo osebnega zdravnika bi moralo pri toženi stranki vzpodbuditi dvom in postopanje skladno z načelom varstva pravic strank.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - primeren izvršilni naslov - določnost izreka sklepa - obrestovanje obresti - dovolitev izvršbe
Vse terjatve, ki jih upnik uveljavlja v predlogu za izvršbo, morajo opredeljeno izhajati iz izvršilnega naslova na način, da je razviden predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Nikakor ne zadošča, da je določena terjatev utemeljena na podlagi zakona, za kar se zavzema upnik, ampak mora biti ta opredeljena v samem izvršilnem naslovu. Upnikovo razumevanje bi nedopustno vodilo do tega, da bi izvršilno sodišče sámo presojalo konkretno vsebino terjatve in s tem odločalo preko oziroma mimo vsebine izvršilnega naslova.
izvršba na premičnine - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe na premičnine - seznam dolžnikovega premoženja
Četudi so vozila odjavljena iz prometa, kot izhaja iz uradne evidence, navedeno še ne pomeni, da dolžnica ni več lastnica navedenih vozil. Dolžnica ima obveznost, da posreduje ustrezno konkretizirane podatke o lastninski pravici na navedenih vozilih, tako tudi o v odgovoru na pritožbo zatrjevani odsvojitvi. Pri tem ne zadošča le posplošeno zatrjevanje odsvojitve, ampak mora iti za dokumentirano izjavo (19. točka prvega odstavka 4. člena ZIZ v zvezi z 31. členom ZIZ).
Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da zasebni tožilec ni upravičeni tožilec, saj z obdolženim ni niti v razmerju svaštva v prvem kolenu.