domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - nepodaljšljiv rok
Za delno taksno oprostitev bi moral dolžnik vložiti predlog, česar ne navaja. Za blokado računa tudi ni predložil dokaza. Prav tako ne more na podlagi pritožbe pridobiti ponovnega roka za plačilo sodne takse, ker je s potekom roka brez plačila nastopila zakonska fikcija umika ugovora. Poleg tega je rok za plačilo sodne takse določen v zakonu in je nepodaljšljiv.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 184/3. ZFPPIPP člen 271, 271/2.
sprememba tožbe - kršitev pravice do izjave - izpodbojna pravna dejanja - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti
Pritožba zmotno meni, da je zaradi številnih številčnih popravkov v navedbah in navedb glede strank asignacije ter popravka številke v tožbenem zahtevku šteti, da je tožba spremenjena.
Pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave je le ne v nasprotju z navedbami tožene stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje, je tudi nedovoljen, saj bi morala tožena stranka, če bi res želela, da se poleg zaslišanja priče izvede še dokaz z zaslišanjem tožene stranke, to najkasneje na zadnjem naroku navesti in uveljavljati kršitev določb pravdnega postopka. Tega tožena stranka ni naredila, zato se sedaj v pritožbi ne more uspešno sklicevati na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na to kršitev pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti je izkazan s tem, ker tožena stranka ni trdila niti dokazala, da je bilo plačilo med pravdnima strankam z asignacijo običajen način plačila.
Tožena stranka ni izpodbila niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP glede obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti, ki obstaja, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, saj izpodbojno dejanje nedvomno bilo opravljeno v tem obdobju.
začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti
Z vsemi v pritožbi navedenimi dejstvi in predloženimi dokazi prvostopenjsko sodišče še ni razpolagalo in se je kontradiktornost vzpostavila šele v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče v pritožbi navedena dejstva v taki situaciji presoja le z vidika možnosti uspešnega izpodbijanja insolventnosti dolžnika, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Pri tem ocenjuje, da je pritožnica ponudila dovolj trditev in dokazov za presojo zatrjevane solventnosti dolžnika. Ker bi pritožbeno sodišče s presojo dejanskih in pravnih vprašanj glede (in)solventnosti dolžnika strankam odvzelo pravico do pritožbe, bo to presojo po izvedenem dokaznem postopku moralo opraviti prvostopenjsko sodišče.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00038853
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1, 8. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 17, 38. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 3, 3/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. URS člen 1, 2, 67, 34, 35, 36, 53. OZ člen 5, 6, 6/2, 88, 372, 1057, 1057/2. ZVPot člen 23, 24. ZS člen 113.a. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 55, 55/1, 55/1-2, 59, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 3, 3/3. ZBan-1 člen 111, 111/5, 127, 177, 177/4.
kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogodbeni pogoji - bančno poslovanje - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - načelo socialne države - solidarnost - varstvo šibkejše stranke - socialna funkcija lastnine - omejitev pogodbene avtonomije - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti
V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče dovolilo izvršbo kreditne obveznosti (stanovanjskega kredita), ki jo je predlagala banka kot upnica zoper potrošnika kot zastavitelja na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa hipotekarne kreditne pogodbe. Kreditna obveznost z valutno klavzulo je bila vezana na tujo valuto švicarski frank (CHF), dolžnik pa jo je bil obvezan plačati v obrokih v domači valuti (EUR) po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan plačila.
Sodišče druge stopnje je vezano na odločitev Sodišča EU, s katero je presodilo, da mora imeti v skladu z načelom učinkovitosti prava EU izvršilno sodišče, ki odloča o predlogu za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa potrošniške pogodbe o hipotekarnem kreditu, možnost na predlog potrošnika ali po uradni dolžnosti opraviti preizkus notarskega zapisa, ali vsebuje nepoštene pogoje v smislu in pri tem odložiti predlagano izvršbo.
Sodišče druge stopnje meni, da slovenski izvršilni postopek že po svoji posebni naravi in njej prilagojenem sistemu pravnih sredstev omogoča, da izvršilno sodišče opravi vsebinsko presojo nepoštenih pogojev v izvršilnem postopku in ni nujno navedenega vprašanja prepustiti sodišču v ločeni pravdi in le odložiti izvršbo.
V skladu z načelom atrakcije in koncentracije postopka lahko izvršilno sodišče odloči o vseh spornih vsebinskih ugovorih kot o predhodnem vprašanju.
Izvršilno sodišče ima na voljo dovolj kakovostno procesno okolje, da lahko opravi enako vsebinsko presojo (ne)poštenosti pogoja, kot v primeru, da bi bila vložena ugotovitvena tožba v pravdi, s to omejitvijo, da bo imela presoja izvršilnega sodišča o predhodnem vprašanju in njegova odločitev o izvršbi glede na objektivne meje pravnomočnosti učinek le za izvršilni postopek.
Sodišče druge stopnje je v preteklosti že oblikovalo nov, omiljen pristop k razumevanju načela formalne legalitete (glede vezanosti na izvršilni naslov).
Sodišče druge stopnje se je oprlo na novejša spoznanja pravne teorije, ki utrjujejo pomen razlikovanja izvršilnih naslovov in pri neposredno izvršljivem notarskem zapisu dopuščajo vsebinski preizkus nasprotovanja prisilnim predpisom.
Odločilno je razumevanje, da je pri notarskem zapisu učinek izvršilnega naslova utemeljen na procesni dispoziciji dolžnika glede neposredne izvršljivosti (soglasju z neposredno izvršljivostjo - 4. člen ZN, prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Enako kot ostale procesne dispozicije strank (npr. pripoznava zahtevka, sodna poravnava), ta ne sme omogočiti, da se z njo zaobide prisilne zapovedi in prepovedi materialnega prava.
Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi zavzelo delovno stališče, da je nepošten (nedopusten) v obravnavanem notarskem zapisu zajet pogodbeni pogoj o vezanosti dolgoročnega stanovanjskega potrošniškega kredita na tujo valuto švicarski frank (CHF), ker ne vsebuje ustrezne omejitve valutnega tveganja.
Zasnova minimalne uskladitve državam članicam pušča široko diskrecijsko pravico. Slovenski zakonodajalec jo je uveljavil s tem, da v slovenski pravni red ni prenesel omejitve presoje nepoštenih pogojev, ki pomenijo glavno pogodbeno obveznost, le na tiste pogoje, ki so nejasni (člen 4(2) Direktive 93/13). S tem je omogočil tudi presojo jasnih pogojev, s čimer vprašanje ustrezno opravljene pojasnilne dolžnosti za obseg presoje nepoštenosti po slovenski ureditvi nima pomena.
Naveden širši preizkus podpirajo spoznanja v pravni teoriji, da morajo v podrejenem razmerju, kjer so izbire s strani ponudnika vsiljene, obstajati kakovostne izbire, da šele lahko govorimo o učinkovitem uravnoteženju pogajalske podrejenosti in učinkoviti svobodni izbiri.
V pretekli ureditvi, ki velja za obravnavano zadevo, zakonodajalec ni konkretno opredelil omejitve valutne klavzule, zato je moralo sodišče druge stopnje presoditi, ali tovrstna omejitev izhaja iz same prepovedi nepoštenih pogojev (23. člen ZVPot), ki jo slovenski pravni red neposredno povezuje s pravnim standardom vestnosti in poštenja (24. člen ZVPot).
Če navedeno načelo povežemo z načelom varstva šibkejše stranke, je v obravnavani zadevi potrošniškega kreditnega razmerja poudarjena obveznost banke, da vnaprej pripravljeno vsebino pogodbe oblikuje tako, da se lahko učinkovito uresničijo potrošnikovi interesi.
V povezavi z načelom profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ) pa lahko navedeno razumevanje nadgradimo v zahtevo po odgovornem kreditiranju (responsible lending). Odgovornost ne obstaja samo v fazi sklepanja pogodbe, ampak v celotnem življenjskem ciklu kredita, tudi v fazi oblikovanja produkta. Zahteva po odgovornem kreditiranju pa ne izhaja le iz navedenih načel, ampak tudi iz temeljnih zahtev bančnega poslovanja. Banka je namreč dolžna vedno poslovati znotraj omejenega tveganja (127. člen Zakona o bančništvu - nadaljevanju ZBan-1), s čimer je stabilnost glavna zahteva, kar mora banka upoštevati tudi pri pripravi bančnih produktov.
V izvršilnem postopku v skladu s pristopom omiljenega razumevanja načela formalne legalitete notarski zapis s takšno pogodbo, ki ji pravni red odreka pravni učinek zaradi nasprotovanja prisilnim določilom glede nepoštenih pogojev, nima učinka izvršilnega naslova.
ZKP člen 25, 25/1-1, 28, 28/2. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZS člen 114, 114/3, 115. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-50.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - katastrska občina - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - objava na svetovnem spletu
Za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, storjeno na spletnih straneh (socialno omrežje Facebook) je v skladu s 1. točko prvega odstavka 25. člena ZKP stvarno pristojno okrožno sodišče.
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin (ZPUZSO). Ta je bil sicer razveljavljen z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO), ki pa katastrskih občin ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Upnik je pravna oseba. Pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, če pa je taksa višja od tega zneska, mora plačati najmanj 44,00 EUR takse, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena. Glede na dejstvo, da je bila upniku s plačilnim nalogom odmerjena sodna taksa v višini 20,52 EUR, zakon pa za pravne osebe izrecno določa, da za znesek sodne takse do 44,00 EUR ne morejo biti oproščene plačila sodne takse, pritožbene navedbe v zvezi s tem, kako upnik kot pravna oseba ne zmore niti plačila 20,50 EUR, na odločitev nimajo vpliva.
ZFPPIPP člen 408, 408/1, 408/2. ZZZDR člen 133. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3.
preživnina - odpust obveznosti
Zaradi zakonske subrogacije se narava terjatve ni spremenila in še vedno ostaja preživninska terjatev. Gre za primerljiva položaja, ko je nekdo plačal za preživninskega zavezanca, nato pa je to plačilo uveljavljal bodisi s tožbo neposredno od preživninskega zavezanca (in v primeru neplačila predlagal izvršbo kot v tej zadevi) bodisi je vstopil v položaj otroka na podlagi zakona (potem ko je otrok - upravičenec že predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe ali dogovora pri Centru za socialno delo, a je bila neuspešno zaključena ter je zato pridobil pravico do nadomestila preživnine pri skladu), kar ni bistveni razlikovalni element. Bistveno je, da obe terjatvi izvirata iz dolžnosti preživljanja.
Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da zasebni tožilec ni upravičeni tožilec, saj z obdolženim ni niti v razmerju svaštva v prvem kolenu.
postopek osebnega stečaja - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - stroški, ki se poplačajo iz posebne stečajne mase
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnice na nizko pokojnino v zvezi s stroški za čiščenje in ureditev nepremičnine. Teh stroškov dolžnica ne bo plačala iz svoje pokojnine, temveč gre za strošek posebne stečajne mase, ki se bo oblikovala s prodajo nepremičnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038833
ZKP člen 451, 451/1, 468, 468/1.
zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka - postopek proti mladoletnikom
XXVII. poglavje ZKP določa postopek proti mladoletnikom. Prvi odstavek 451. člena določa, da se določbe tega poglavja uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let. Za uporabo določb tega poglavja ni relevantna samo starost v času storitve kaznivega dejanja, temveč tudi v času sojenja, določbe, ki urejajo postopek proti mladoletnikom, se namreč uporabljajo tudi za osebo, ki je storila kaznivo dejanje kot mladoletnik, v času uvedbe postopka oziroma sojenja pa je že polnoletna, vendar mlajša od enaindvajset let (mlajši polnoletnik). Za katera kazniva dejanja, ki jih je storil kot mladoletnik, mu je dopustno soditi kot polnoletniku in kakšne kazenske sankcije se mu smejo izreči, je določeno v 92. in 93. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ).1 Glede na to, da se določbe XXVII. poglavja (postopek proti mladoletnikom) lahko uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki le, če ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let, je pritožbeni senat za mladoletnike odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna tožilka je vložila zahtevo za opravo pripravljalnega postopka proti mladoletniku K.T., ki je rojen 1996, zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 173. člena KZ-1, ko je torej napolnil že 24 let.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - neutemeljen odpovedni razlog
Prenos dela podjetja sam po sebi ne more biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre za ujemanje med obravnavanim primerom in zadevo Schmit C-392/92 in da je tudi v konkretnem primeru prišlo do spremembe delodajalca po prvem odstavku 75. člena ZDR-1, zato je odpovedni razlog v odpovedani pogodbi o zaposlitvi tožnika neutemeljen in je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že po določbi 8. alineje 90. člena ZDR-1.
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00039938
URS člen 155. SZ-1 člen 9, 25, 25/2, 60, 60/1. ZIZ člen 58, 58/4, 76, 239. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 4, 4/1.
zavarovanje - zavarovanje z začasno odredbo - začasna odredba - pogodba o opravljanju upravniških storitev - upravljanje večstanovanjske stavbe - redno upravljanje nepremičnine - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - odpovedni rok - začetek teka odpovednega roka - razveljavitev začasne odredbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - neprava retroakrivnost - sklep o ugovoru - ustavitev izvršbe
Pravilnik ni bil sprejet z učinkom za nazaj temveč z učinkom za naprej.
Določba drugega odstavka 4. člena Pravilnika, ki določa, da mora eden od lastnikov, ki ga pooblastijo ostali lastniki, upravniku poleg same odpovedi s priporočeno pošto vročiti tudi sklep o odstopu od pogodbe o upravljanju iz prvega odstavka 4. člena Pravilnika ter da odpovedni rok začne teči z dnem vročitve sklepa, ni v nasprotju z določbo 60. člena SZ-1, saj le natančneje določa, kaj morajo etažni lastniki vročiti upravniku poleg same odpovedi pogodbe o upravljanju, da je ta pravno veljavna in da torej odpovedni rok začne teči.
ZST-1 člen 34, 34/1. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8, 61, 61/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razlogi za ugovor - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Glede na povsem jasno izraženo voljo dolžnika v vlogi z dne 8. 6. 2020, vloženi po odvetniku, da pravnega sredstva ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložil, zato taksna obveznost ni nastala in bi moralo sodišče izpodbijani plačilni nalog razveljaviti, so utemeljeni pritožbeni očitki dolžnika, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom njegovo vlogo z dne 13. 3. 2020 nepravilno štelo kot ugovor zoper sklep o izvršbi.
Če stranka določenega pravnega sredstva noče vložiti, je sodišče k temu ne more prisiliti. Ali povedano drugače. Čeprav je sodišče prve stopnje ravnalo po mnenju višjega sodišča pravilno, ko je izhajalo iz vsebine same vloge z dne 13. 3. 2020 in jo presojalo kot pravno sredstvo ugovora zoper sklep o izvršbi, pa potem, ko je dolžnik v ugovoru zoper plačilni nalog, ki je bil vložen po odvetniku, povsem jasno in izrecno navedel, da ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložil, stranke ne more prisiliti k procesnemu dejanju, ki ga izrecno noče opraviti, pa čeprav bi to bilo v njeno dobro. Pritožnik se sicer moti, ko navaja, da zatrjevanje plačila po izdaji sklepa o izvršbi ni ugovorni razlog. To je tipični ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ; in gre za tipičen ugovor – pravno sredstvo po tretjem odstavku 61. člena ZIZ. Vendar sodišče izrecne volje stranke, da pravnega varstva ne zahteva, ne more nadomestiti oziroma ji ne sme nasprotovati. Sodišče odloča v okviru pravovarstvenega okvira, ki ga začrta sama stranka.
plačilo sodne takse - sodna taksa za tožbo - dokazilo o plačilu sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse
Pritožbi priloženi potrdili o izvršenih plačilih tožnikov dokazujeta utemeljenost njunih navedb. Poleg tega je sodišče prve stopnje po vloženi pritožbi opravilo vpogled v elektronsko bančništvo ujp.net po polovičnem znesku sodne takse in ugotovilo plačilo, kot ga navajata tožnika.
postopek za združitev kazni - razsojena stvar - prepozna pritožba
V obravnavani zadevi gre o že razsojeni stvari, torej gre za obstoj pravnomočne sodne odločbe (II Kp 25827/2016 z dne 1. 7. 2020, pravnomočna dne 15. 7. 2020), kar je procesna ovira za ponovno odločanje o isti stvari.
URS člen 22, 23. ZIZ člen 53, 53/2, 56, 56/1, 61, 61/1, 61/2.
obrazloženost ugovora - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - pravica do enakega varstva pravic - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepredložitev listinske dokumentacije - trditveno in dokazno breme dolžnika
Enako velja za sodne odločbe, na katere se sklicuje pritožba. Vse namreč obravnavajo kriterije obrazloženosti rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine. Gre za postopek, v katerem upnik še ne razpolaga s kvalificirano listino (izvršilnim naslovom) o obstoju in višini svoje terjatve do dolžnika. Kriteriji obrazloženega ugovora so zaradi tega manj strogi, kot v primeru obstoja izvršilnega naslova.
ZKP člen 8, 8/7, 8/8, 8/9, 39, 39/1, 39/1-6, 74, 74/2, 74/4, 128, 128/5, 321, 321/2, 371, 371/1, 371/1-3, 387, 392, 392/1. KZ-1 člen 217, 217/1, 217/3, 251, 251/3. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih točka 17, 19, 20. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 2, 2/2, 3, 4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - pravica do zagovornika - stroški kazenskega postopka - pravica do tolmača - stroški sodnega tolmača - izločitev sodnika - pristranskost - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Glede na določbe Direktive 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in drugi ter četrti odstavek 74. člena ZKP, ki temeljijo na zagotavljanju pravice do poštenega sojenja in pravice do obrambe, torej ne glede na to, ali zagovornik zastopa stranko po pooblastilu ali po uradni dolžnosti ali po brezplačni pravni pomoči, stroški tolmačenja za zaupni pogovor obdolženca z odvetnikom vedno bremenijo proračun.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrnilo plačilo nagrade in potrebnih izdatkov tolmačke za tolmačenje pogovorov zagovornika in obdolženca v prostorih ZPKZ, obdolžencu, ki je tujec in ne govori slovenskega jezika, onemogočilo posvet z zagovornikom v svojem jeziku.
ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 10/2, 11, 11/2, 12. OZ člen 169, 179, 345. ZPP člen 184, 184/2, 212, 216. ZOR člen 200. ZSV člen 21, 25, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 41.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - popolna odškodnina - pravična denarna odškodnina - povrnitev premoženjske škode - premoženjsko prikrajšanje - minimalna plača - socialni transferji - denarna socialna pomoč - nezmožnost za delo - zastaranje - 3-letni zastaralni rok - vzročna zveza - domneva vzročnosti - status tujca - dovoljenje za prebivanje - možnost zaposlitve - pogodba o zaposlitvi - dolžnost zmanjševanja škode - višina izgubljenega dobička - trditveno breme - možnost predlaganja dokazov - materialno procesno vodstvo - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - zastaranje tožbenega zahtevka - prekluzivni rok za vložitev tožbe - zastaralni rok - sprememba tožbe - povečanje tožbenega zahtevka - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - enotna oblika škode
Materialnopravno napačno je stališče sodišča prve stopnje o zastaranju zahtevka za povrnitev premoženjske škode iz naslova neprejemanja socialnih prejemkov. Najprej zato, ker je rok iz 10. člena ZPŠOIRSP, v katerem je mogoče vložiti tožbo za povrnitev škode, povzročene zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, prekluzivni, ne zastaralni rok (posledica zamude zakonskega roka iz 10. člena ZPŠOIRSP je zavrženje tožbe), predvsem pa zato, ker je tožnik z zahtevkom za povrnitev premoženjske škode iz naslova neprejemanja socialnih prejemkov zgolj povečal obstoječi (s tožbo uveljavljan) zahtevek za povrnitev premoženjske škode. Povečanje tožbenega zahtevka (sprememba tožbe, glede na drugi odstavek 184. člena ZPP), ki ni nova tožba, vezana na prekluzivni rok iz 10. člena ZPŠOIRSP, pa mu je omogočila odločba Ustavnega sodišča U-I-80/16, U-I-166/16, U-I-173/16 z dne 15. 3. 2018, oziroma novela ZPŠOIRSP-A, s katero je bila odpravljena omejitev višine odškodnine.