CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039282
ZPP člen 351, 351/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 98, 98/2, 101. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/2.
vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - vračilo koristi - pogodba o sofinanciranju - gospodarska pogodba - postopek javnega naročila - oddaja javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - kršitev pogodbe - nepravilnosti - finančni popravek - revizijsko poročilo - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - zaščita finančnih interesov EU - Evropska komisija - regresna pravica - pravna posledica neobjave - objava popravka - ekonomsko najugodnejša ponudba - izbor ponudnikov - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - povprečno skrben gospodar
Napačno je stališče prvega sodišča, da opustitev objave popravka napake v obvestilu o oddaji javnega naročila v glasilu EU ne more pomeniti kršitve pogodbe o sofinanciranju, ker gre za dejanje pred sklenitvijo pogodbe. S podpisom pogodbe je toženka prevzela tudi riziko morebitnih šele po sklenitvi pogodbe ugotovljenih nepravilnosti v postopku izbire izvajalca, skupaj z vsemi finančnimi posledicami. Tožnica ni bila dolžna, da bi pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju preverjala zakonitost ravnanja toženke v postopku javnega naročanja. Tožničini postopki kontrole v času izvrševanja pogodbe, v katerih tožnica ni ugotovila nepravilnosti, ne izključujejo naknadnih zahtevkov zaradi nepravilnosti, ki jih je v revizijskem postopku ugotovila EK.
V zvezi z odmero nadomestila za invalidnost je pravna podlaga podana v 85. členu ZPIZ-2. ZPIZ-1 za rešitev sporne zadeve ni relevanten, saj je bila tožnica šele s sodbo z dne 5. 7. 2017 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile s tem v zvezi priznane pravice iz invalidskega zavarovanja za čas od 22. 4. 2015 dalje. Tožnici so bile tako pravice priznane po določbah ZPIZ-2, ne pa po določbah ZPIZ-1. Torej tudi o sami pravici do nadomestila za invalidnost je potrebno odločati po določbah ZPIZ‑2.
stvarna služnost pešpoti - varstvo služnosti - izvrševanje služnosti - poseg v služnostno pravico - vznemirjanje služnostne pravice - motenje pri izvrševanju služnosti - negatorna tožba - odvodnjavanje meteornih voda
Za poseg v stvarno služnost je značilno ravnanje, ki služnostnega upravičenca nedopustno vznemirja pri njenem izvrševanju. Vznemirjanje mora biti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice.
Bistvena je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dostop do greznic po služnostni poti še vedno mogoč oziroma zaradi izgradnje brežine ni bistveno otežen. Tožnik to pot še vedno občasno uporablja, kar pomeni, da zgrajena armirana brežina ne posega v služnostno pot v taki meri, da hoja po njej ne bi bila več mogoča, prav tako pa je dovolj utrjena, da ne predstavlja realne nevarnosti zrušitve in zasutja služnostne poti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 118. člena ZDR-1 odločilo, da je tožnica zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi upravičena do denarnega povračila v višini ene bruto plače. Pri tem je pravilno upoštevalo vse kriterije, ki jih pri določitvi denarnega povračila, določa ZDR-1 v 118. členu, zlasti trajanje njene zaposlitve pri toženki ter okoliščino, da bi ji delovno razmerje pri toženki sicer prenehalo že 10. 4. 2020, pa tudi njene razmeroma dobre zaposlitvene možnosti - starost 31 let in njene delovne izkušnje na področju kozmetičnih storitev. Denarno povračilo v višini ene bruto plače je primerno, določeno ob upoštevanju kriterijev za njegovo odmero iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1.
stvarna pristojnost - dednopravni spor - obligacijskopravni spor - pogodba o dosmrtnem preživljanju - krajevna pristojnost
Tudi po oceni sodišča druge stopnje je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v sporu za razveljavitev oziroma razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne gre za dednopravni spor, pač pa obligacijskopravni spor. Za takšen spor je podana splošna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 8.. ZUP člen 7.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tudi po oceni pritožbenega sodišča bi moral upravni organ upoštevajoč dostopne podatke iz upravnega spisa, predloga osebnega zdravnika in dodatnega pojasnila ter nenazadnje sodne prakse ugotoviti, da obstoji podlaga za uveljavitev izrednega pravnega sredstva. Le takšno postopanje bi tožeči stranki omogočilo učinkovito zavarovanje njenih pravic. Navedeno pojasnilo osebnega zdravnika bi moralo pri toženi stranki vzpodbuditi dvom in postopanje skladno z načelom varstva pravic strank.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - zakonski pogoji za izrek ukrepa - psihotično dojemanje realnosti
Pri udeležencu so podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Nadaljnja obravnava na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice je potrebna za obdobje štirih tednov. Po mnenju izvedenca je pričakovati, da bi v primeru odpusta takoj prenehal s terapijo z vsemi posledicami, med katerimi bi lahko prišlo do avto ali heteroagresivnih dejanj. Vzrok teh je psihotična motnja, do katere je popolnoma neuvideven oziroma je njegova realitetna kontrola popolnoma zabrisana.
V posebnih določbah 408. člena ZKP sicer ni navedeno, kdo ob prenehanju okoliščin, ki so začasno preprečevale pregon in s tem povzročile zavrženje obtožnice, odloča o nadaljevanju postopka. Vendar pa je ob odsotnosti posebnih določb potrebno upoštevati splošna pravila ZKP, in sicer šesti odstavek 25. člena ZKP, ki za odločanje zunaj glavne obravnave določa funkcionalno pristojnost senata treh sodnikov (zunajobravnavani senat).
Zmotno meni pritožba, da je v predmetni zadevi potrebno uporabiti določbo tretjega in petega odstavka 30. člena OZ, saj se slednji nanaša na stalo poslovno zvezo glede določenega blaga ali storitve, toženec pa ni niti zatrjeval, da je med strankama bilo sklenjenih večje število poslov.
Zdravnik, odgovoren za zdravljenje, mora pacientu zdravljenje pojasniti v neposrednem stiku obzirno, na pacientu razumljiv način oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno, ter da za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, pacientu razumljiva ustna in pisna pojasnila da zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg, če to ni možno pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00038747
SPZ člen 4, 44, 44/2, 217, 217/2. ZPP člen 190, 201, 201/2, 204. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-43, 3, 3/2. ZUreP-2 člen 59, 192, 192/4, 204, 207, 207/5.
služnostna pravica - stvarna služnost - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - nepravo priposestvovanje - način izvrševanja služnosti - vsebina stvarne služnosti - sporna služnost poti - javna cesta - pravica do brezplačnega parkiranja - služnost parkiranja - prekarij - stvarno breme - možnost uporabe - javno dobro - status javnega dobra - postopek razlastitve - zaznamba razlastitvenega postopka - odločba o razlastitvi - prostorski akti - stranski intervenient - pravni interes za pravdo
Ker vsebina stvarne služnosti ne sme v celoti izključevati možnosti uporabe, ki jo vključuje lastninska pravica, ni dovoljeno, da bi vsebina stvarne služnosti vključevala tak način uporabe nepremičnine, ki po svojih značilnostih izključuje katerikoli drug način uporabe celotnega (prostorskega) območja. Tak izključujoč vseobsežen način uporabe je dovoljen samo kot vsebina osebne služnosti. Kot vsebina stvarne služnosti pa je tak način uporabe dovoljen, če je izvajanje uporabe bodisi prostorsko bodisi časovno omejen.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - nepodaljšljiv rok
Za delno taksno oprostitev bi moral dolžnik vložiti predlog, česar ne navaja. Za blokado računa tudi ni predložil dokaza. Prav tako ne more na podlagi pritožbe pridobiti ponovnega roka za plačilo sodne takse, ker je s potekom roka brez plačila nastopila zakonska fikcija umika ugovora. Poleg tega je rok za plačilo sodne takse določen v zakonu in je nepodaljšljiv.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 184/3. ZFPPIPP člen 271, 271/2.
sprememba tožbe - kršitev pravice do izjave - izpodbojna pravna dejanja - objektivni pogoj izpodbojnosti - subjektivni pogoj izpodbojnosti
Pritožba zmotno meni, da je zaradi številnih številčnih popravkov v navedbah in navedb glede strank asignacije ter popravka številke v tožbenem zahtevku šteti, da je tožba spremenjena.
Pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave je le ne v nasprotju z navedbami tožene stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje, je tudi nedovoljen, saj bi morala tožena stranka, če bi res želela, da se poleg zaslišanja priče izvede še dokaz z zaslišanjem tožene stranke, to najkasneje na zadnjem naroku navesti in uveljavljati kršitev določb pravdnega postopka. Tega tožena stranka ni naredila, zato se sedaj v pritožbi ne more uspešno sklicevati na bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na to kršitev pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti je izkazan s tem, ker tožena stranka ni trdila niti dokazala, da je bilo plačilo med pravdnima strankam z asignacijo običajen način plačila.
Tožena stranka ni izpodbila niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP glede obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti, ki obstaja, če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, saj izpodbojno dejanje nedvomno bilo opravljeno v tem obdobju.
Sodišče prve stopnje je o odškodninski odgovornosti pravilno odločalo ob upoštevanju prvega odstavka 182. člena ZDR, ki je veljal v spornem obdobju in ki določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, to škodo dolžan povrniti. Presojalo je, ali so za nastanek odškodninske obveznosti toženca podane sledeče predpostavke: protipravno ravnanje delavca, škoda, ki nastane delodajalcu, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo ter odškodninska odgovornost delavca najmanj v obliki hude malomarnosti. Ob presoji, da že prva navedena predpostavka (protipravno ravnanje delavca) ni podana, je zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - nalog za plačilo sodne takse
Da ima dolžnik ogromno papirjev in računov ter je zaradi tega pozabil plačati sodno takso, je razlog na njegovi strani. Sodišče prve stopnje je z vročitvijo plačilnega naloga dolžniku storilo vse, kar mu je nalagal zakon.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039162
KZ-1 člen 217, 217/1, 217/2. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1.
kaznivo dejanje goljufije - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - protipravna premoženjska korist - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev - goljufiv namen ob sklenitvi posla - kršitev kazenskega zakona - zmotna ocena
Iz opisa kaznivega dejanja tako izhaja, da je obdolženec od oškodovanca pridobil denar z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin. Ta zakonski znak je zadostno konkretiziran z navedbami, da je obdolženec z lažnivim prikazovanjem oškodovancu obljubil, da si bo uredil kredit in mu denar vrnil do 1. 6. 2008 ter ga s tem pregovoril in zapeljal, da mu je posodil 52.000,00 EUR, tega denarja pa mu že ob sklenitvi dogovora ni imel namena vrniti in mu ga tudi ni vrnil. Očitek obtožbe opisuje obdolženčevo ravnanje, s katerim je oškodovanca preslepil, da mu je verjel, da mu bo denar vrnjen, čeprav tega namena nikdar ni imel.
postopek osebnega stečaja - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - stroški, ki se poplačajo iz posebne stečajne mase
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnice na nizko pokojnino v zvezi s stroški za čiščenje in ureditev nepremičnine. Teh stroškov dolžnica ne bo plačala iz svoje pokojnine, temveč gre za strošek posebne stečajne mase, ki se bo oblikovala s prodajo nepremičnine.
ZPIZ-2 člen 145.. ZDavP-2 člen 353.. ZSDP-1 člen 10, 43, 43/1.
starševsko nadomestilo
Za drugačno interpretacijo jasne zakonske določbe 43. člena ZSDP-1, kateri mesec šteti kot zadnji mesec in od tako določenega meseca oblikovati osnovo, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, ni utemeljenega razloga.