Zdravnik, odgovoren za zdravljenje, mora pacientu zdravljenje pojasniti v neposrednem stiku obzirno, na pacientu razumljiv način oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno, ter da za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, pacientu razumljiva ustna in pisna pojasnila da zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg, če to ni možno pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg.
Vložnica je bila upravno odločbo dolžna predložiti v roku 15 dni od prejema sklepa o popravi vloge, saj bi se le tako lahko izognila pravni posledici, na katero je bila izrecno opozorjena. Torej da bo vloga zavržena, če v roku ne bo popravljena in dopolnjena tako, kot je odrejeno v I. točki izreka sklepa.
Na nerazumevanje poziva iz sodnega sklepa se pritožnica ne more uspešno sklicevati.
Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da zasebni tožilec ni upravičeni tožilec, saj z obdolženim ni niti v razmerju svaštva v prvem kolenu.
postopek osebnega stečaja - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - stroški, ki se poplačajo iz posebne stečajne mase
Neutemeljeno je sklicevanje pritožnice na nizko pokojnino v zvezi s stroški za čiščenje in ureditev nepremičnine. Teh stroškov dolžnica ne bo plačala iz svoje pokojnine, temveč gre za strošek posebne stečajne mase, ki se bo oblikovala s prodajo nepremičnine.
ZPIZ-2 člen 145.. ZDavP-2 člen 353.. ZSDP-1 člen 10, 43, 43/1.
starševsko nadomestilo
Za drugačno interpretacijo jasne zakonske določbe 43. člena ZSDP-1, kateri mesec šteti kot zadnji mesec in od tako določenega meseca oblikovati osnovo, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, ni utemeljenega razloga.
postavitev kolizijskega skrbnika - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - navzkrižje interesov - presoja vseh okoliščin - tehtanje okoliščin - obstoj dejstva
Center za socialno delo ali sodišče imenuje varovancu kolizijskega skrbnika, če so si koristi varovanca in njegovega skrbnika v navzkrižju. V krog skrbnikov za posebni primer sodi tudi kolizijski skrbnik.
Naloga začasnega skrbnika je ščititi pravice in koristi varovanca, ga zastopati v pravnem prometu in v postopkih pred državnimi organi ter nosilci javnih pooblastil, skrbeti za premoženjske pravice varovanca ter opravljati varovančevo premoženje in finančna sredstva. Vse razloge, ki jih je sodišče prve stopnje uvrstilo v okvir kazalcev, ki naj bi kazali na navzkrižje interesov med začasnim skrbnikom in varovancem, je moč uvrstiti pod prej zapisane obveznosti skrbnika. Tudi dejstvo, da naj bi imel začasni skrbni skupaj s svojo ženo in predlagateljem ter še nekaterimi drugimi osebami skupno lastnino na nepremičnini, samo po sebi ni nikakršen pokazatelj navzkrižja interesov.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - zakonski pogoji za izrek ukrepa - psihotično dojemanje realnosti
Pri udeležencu so podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Nadaljnja obravnava na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice je potrebna za obdobje štirih tednov. Po mnenju izvedenca je pričakovati, da bi v primeru odpusta takoj prenehal s terapijo z vsemi posledicami, med katerimi bi lahko prišlo do avto ali heteroagresivnih dejanj. Vzrok teh je psihotična motnja, do katere je popolnoma neuvideven oziroma je njegova realitetna kontrola popolnoma zabrisana.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00038853
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1, 8. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 17, 38. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 3, 3/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. URS člen 1, 2, 67, 34, 35, 36, 53. OZ člen 5, 6, 6/2, 88, 372, 1057, 1057/2. ZVPot člen 23, 24. ZS člen 113.a. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 55, 55/1, 55/1-2, 59, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 3, 3/3. ZBan-1 člen 111, 111/5, 127, 177, 177/4.
kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogodbeni pogoji - bančno poslovanje - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - načelo socialne države - solidarnost - varstvo šibkejše stranke - socialna funkcija lastnine - omejitev pogodbene avtonomije - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti
V obravnavani izvršilni zadevi je sodišče dovolilo izvršbo kreditne obveznosti (stanovanjskega kredita), ki jo je predlagala banka kot upnica zoper potrošnika kot zastavitelja na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa hipotekarne kreditne pogodbe. Kreditna obveznost z valutno klavzulo je bila vezana na tujo valuto švicarski frank (CHF), dolžnik pa jo je bil obvezan plačati v obrokih v domači valuti (EUR) po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan plačila.
Sodišče druge stopnje je vezano na odločitev Sodišča EU, s katero je presodilo, da mora imeti v skladu z načelom učinkovitosti prava EU izvršilno sodišče, ki odloča o predlogu za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa potrošniške pogodbe o hipotekarnem kreditu, možnost na predlog potrošnika ali po uradni dolžnosti opraviti preizkus notarskega zapisa, ali vsebuje nepoštene pogoje v smislu in pri tem odložiti predlagano izvršbo.
Sodišče druge stopnje meni, da slovenski izvršilni postopek že po svoji posebni naravi in njej prilagojenem sistemu pravnih sredstev omogoča, da izvršilno sodišče opravi vsebinsko presojo nepoštenih pogojev v izvršilnem postopku in ni nujno navedenega vprašanja prepustiti sodišču v ločeni pravdi in le odložiti izvršbo.
V skladu z načelom atrakcije in koncentracije postopka lahko izvršilno sodišče odloči o vseh spornih vsebinskih ugovorih kot o predhodnem vprašanju.
Izvršilno sodišče ima na voljo dovolj kakovostno procesno okolje, da lahko opravi enako vsebinsko presojo (ne)poštenosti pogoja, kot v primeru, da bi bila vložena ugotovitvena tožba v pravdi, s to omejitvijo, da bo imela presoja izvršilnega sodišča o predhodnem vprašanju in njegova odločitev o izvršbi glede na objektivne meje pravnomočnosti učinek le za izvršilni postopek.
Sodišče druge stopnje je v preteklosti že oblikovalo nov, omiljen pristop k razumevanju načela formalne legalitete (glede vezanosti na izvršilni naslov).
Sodišče druge stopnje se je oprlo na novejša spoznanja pravne teorije, ki utrjujejo pomen razlikovanja izvršilnih naslovov in pri neposredno izvršljivem notarskem zapisu dopuščajo vsebinski preizkus nasprotovanja prisilnim predpisom.
Odločilno je razumevanje, da je pri notarskem zapisu učinek izvršilnega naslova utemeljen na procesni dispoziciji dolžnika glede neposredne izvršljivosti (soglasju z neposredno izvršljivostjo - 4. člen ZN, prvi odstavek 20.a člena ZIZ). Enako kot ostale procesne dispozicije strank (npr. pripoznava zahtevka, sodna poravnava), ta ne sme omogočiti, da se z njo zaobide prisilne zapovedi in prepovedi materialnega prava.
Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi zavzelo delovno stališče, da je nepošten (nedopusten) v obravnavanem notarskem zapisu zajet pogodbeni pogoj o vezanosti dolgoročnega stanovanjskega potrošniškega kredita na tujo valuto švicarski frank (CHF), ker ne vsebuje ustrezne omejitve valutnega tveganja.
Zasnova minimalne uskladitve državam članicam pušča široko diskrecijsko pravico. Slovenski zakonodajalec jo je uveljavil s tem, da v slovenski pravni red ni prenesel omejitve presoje nepoštenih pogojev, ki pomenijo glavno pogodbeno obveznost, le na tiste pogoje, ki so nejasni (člen 4(2) Direktive 93/13). S tem je omogočil tudi presojo jasnih pogojev, s čimer vprašanje ustrezno opravljene pojasnilne dolžnosti za obseg presoje nepoštenosti po slovenski ureditvi nima pomena.
Naveden širši preizkus podpirajo spoznanja v pravni teoriji, da morajo v podrejenem razmerju, kjer so izbire s strani ponudnika vsiljene, obstajati kakovostne izbire, da šele lahko govorimo o učinkovitem uravnoteženju pogajalske podrejenosti in učinkoviti svobodni izbiri.
V pretekli ureditvi, ki velja za obravnavano zadevo, zakonodajalec ni konkretno opredelil omejitve valutne klavzule, zato je moralo sodišče druge stopnje presoditi, ali tovrstna omejitev izhaja iz same prepovedi nepoštenih pogojev (23. člen ZVPot), ki jo slovenski pravni red neposredno povezuje s pravnim standardom vestnosti in poštenja (24. člen ZVPot).
Če navedeno načelo povežemo z načelom varstva šibkejše stranke, je v obravnavani zadevi potrošniškega kreditnega razmerja poudarjena obveznost banke, da vnaprej pripravljeno vsebino pogodbe oblikuje tako, da se lahko učinkovito uresničijo potrošnikovi interesi.
V povezavi z načelom profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ) pa lahko navedeno razumevanje nadgradimo v zahtevo po odgovornem kreditiranju (responsible lending). Odgovornost ne obstaja samo v fazi sklepanja pogodbe, ampak v celotnem življenjskem ciklu kredita, tudi v fazi oblikovanja produkta. Zahteva po odgovornem kreditiranju pa ne izhaja le iz navedenih načel, ampak tudi iz temeljnih zahtev bančnega poslovanja. Banka je namreč dolžna vedno poslovati znotraj omejenega tveganja (127. člen Zakona o bančništvu - nadaljevanju ZBan-1), s čimer je stabilnost glavna zahteva, kar mora banka upoštevati tudi pri pripravi bančnih produktov.
V izvršilnem postopku v skladu s pristopom omiljenega razumevanja načela formalne legalitete notarski zapis s takšno pogodbo, ki ji pravni red odreka pravni učinek zaradi nasprotovanja prisilnim določilom glede nepoštenih pogojev, nima učinka izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039768
ZPP člen 150, 150/2, 308. OZ člen 186, 186/3.
pridobitev podatkov - vpogled v spis - korist predlagatelja - informativni dokaz - solidarna odgovornost - več povzročiteljev - delež povzročiteljev škode - trditvena in dokazna podlaga - substanciranost ugovora - res iudicata - res transacta
Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje pravilno zaključilo, da upravičena korist predlagatelja, ki je predpostavka za vpogled v spis in pridobivanje podatkov iz spisa skladno z drugim odstavkom 150. člena ZPP, ni podana. Sodišče prve stopnje je navedlo, da v skladu s 308. členom ZPP sodišče po uradni dolžnosti pazi, ali ne teče pravda o predmetu, o katerem je bilo že odločeno oziroma je bila že sklenjena sodna poravnava, zato na tej podlagi upravičena korist za vpogled v spis ni podana.
Sodišče, ki sodi v zadevi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je že zavezan s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo prvi solidarni dolžnik.
ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 10/2, 11, 11/2, 12. OZ člen 169, 179, 345. ZPP člen 184, 184/2, 212, 216. ZOR člen 200. ZSV člen 21, 25, 26. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 41.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - popolna odškodnina - pravična denarna odškodnina - povrnitev premoženjske škode - premoženjsko prikrajšanje - minimalna plača - socialni transferji - denarna socialna pomoč - nezmožnost za delo - zastaranje - 3-letni zastaralni rok - vzročna zveza - domneva vzročnosti - status tujca - dovoljenje za prebivanje - možnost zaposlitve - pogodba o zaposlitvi - dolžnost zmanjševanja škode - višina izgubljenega dobička - trditveno breme - možnost predlaganja dokazov - materialno procesno vodstvo - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - zastaranje tožbenega zahtevka - prekluzivni rok za vložitev tožbe - zastaralni rok - sprememba tožbe - povečanje tožbenega zahtevka - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - enotna oblika škode
Materialnopravno napačno je stališče sodišča prve stopnje o zastaranju zahtevka za povrnitev premoženjske škode iz naslova neprejemanja socialnih prejemkov. Najprej zato, ker je rok iz 10. člena ZPŠOIRSP, v katerem je mogoče vložiti tožbo za povrnitev škode, povzročene zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, prekluzivni, ne zastaralni rok (posledica zamude zakonskega roka iz 10. člena ZPŠOIRSP je zavrženje tožbe), predvsem pa zato, ker je tožnik z zahtevkom za povrnitev premoženjske škode iz naslova neprejemanja socialnih prejemkov zgolj povečal obstoječi (s tožbo uveljavljan) zahtevek za povrnitev premoženjske škode. Povečanje tožbenega zahtevka (sprememba tožbe, glede na drugi odstavek 184. člena ZPP), ki ni nova tožba, vezana na prekluzivni rok iz 10. člena ZPŠOIRSP, pa mu je omogočila odločba Ustavnega sodišča U-I-80/16, U-I-166/16, U-I-173/16 z dne 15. 3. 2018, oziroma novela ZPŠOIRSP-A, s katero je bila odpravljena omejitev višine odškodnine.
SPZ člen 33, 33/1. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 83/3-5. ZPP člen 7, 7/1, 111, 111/2, 154, 154/1, 155, 155/1, 212, 351.
postopek zaradi motenja posesti - pravica do posesti - pravica do sodnega varstva posesti - zadnje mirno posestno stanje - dobrovernost posestnika - pravilo petitorium absorbet posessorium - posesorna in petitorna pravda - vezanost na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo - izpraznitev stanovanja - neizvedba predlaganih dokazov - motilno dejanje - posredna posest - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - nedovoljeno širjenje trditvene podlage - odločitev o pravdnih stroških - stroški potrebni za pravdo - kriterij uspeha v pravdi - pritožba, vložena po izteku roka - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - začetek teka roka - nujna zadeva
Sodišče daje v postopku zaradi motenja posesti varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ) in je zato v teh pravdah brez pomena, ali tožena stranka izvršuje posest na podlagi pravice do posesti. Edino izjemo od tega pravila predstavlja ugovor toženca, da je v drugi (petitorni) pravdi, ki je tekla vzporedno, pridobil pravico do posesti (pravilo petitorium absorbet possessorium). Toženec se na podlagi tega pravila v posestnem sporu lahko izjemoma sklicuje na svojo pravico do posesti, pri čemer je ugovor upošteven, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. V takem primeru tožnik, ki bi v posestnem sporu uspel dokazati zadnje posestno stanje in toženčev poseg v posest, s tožbo ne bo uspel, saj ne uživa več posestnega varstva, ker v predhodnem petitornem sporu ni uspel dokazati svoje pravice. Navedeno pravilo pa se lahko uporabi le, če je prišlo do petitorne rešitve spora med trajanjem posestne pravde, ali če je prišlo do petitorne rešitve spora neposredno pred začetkom posestne pravde.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 59, 60, 60/1.. ZUJF člen 10.. ZDavP-2-UPB4 člen 101, 102, 103.
plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje
Pritožbeno sodišče je v istovrstni zadevi tožniku že določno pojasnilo, da z vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 15. členu ZZVZZ nastopi obveznost plačila prispevkov. ZZVZZ glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjavo, vračilo preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja odkazuje na smiselno uporabo posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov (58. člen). Vendar toženi zavod več nima pooblastila za določitev meril in pogojev, pod katerimi se zavezancem prispevek lahko zmanjša ali odpiše, saj je bil z ZUJF-om, ki velja od 31. 5. 2012 dalje odpravljen prvi odstavek 60. člena ZZVZZ. Ker gre za obveznost plačila prispevkov za mesec september, oktober in november 2017, je protispisno pritožbeno zatrjevanje o nastanku obveznosti pred uveljavitvijo ZUJF-a. Gre za obveznosti iz obdobja, ko več ni zakonske podlage po kateri bi nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja lahko odločal o odlogu, obročnem plačilu ali odpisu neplačanih prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - primeren izvršilni naslov - določnost izreka sklepa - obrestovanje obresti - dovolitev izvršbe
Vse terjatve, ki jih upnik uveljavlja v predlogu za izvršbo, morajo opredeljeno izhajati iz izvršilnega naslova na način, da je razviden predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Nikakor ne zadošča, da je določena terjatev utemeljena na podlagi zakona, za kar se zavzema upnik, ampak mora biti ta opredeljena v samem izvršilnem naslovu. Upnikovo razumevanje bi nedopustno vodilo do tega, da bi izvršilno sodišče sámo presojalo konkretno vsebino terjatve in s tem odločalo preko oziroma mimo vsebine izvršilnega naslova.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - varovanje svoje pravice in pravne koristi - neposredna ogroženost - sposobnost skrbeti zase - postavitev izvedenca medicinske stroke - obvezna postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zdravstvena dokumentacija - plačilo domske oskrbe - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - ocena pristranskosti sodnika - določitev izvedenca po uradni dolžnosti
Izvedenca psihiatrične stroke ni dopustno postavljati takoj na začetku postopka, saj gre za poseg v osebnostne pravice nasprotnega udeleženca, telesno in duševno integriteto, osebnostno avtonomijo in v njegovo zasebnost. Sodišče s pomočjo izvedenca ugotavlja, kaj je vzrok določenemu (škodljivemu) ravnanju osebe - nasprotnega udeleženca - oziroma ali je razlog v psihofizičnem stanju osebe, v okrnitvi njene sposobnosti razumevanja. S pomočjo izvedenca sodišče ugotavlja povezavo med tem, da določena oseba ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (kar ugotovi v predhodni fazi postopka) in njenim psihofizičnim stanjem. Ni pravilno stališče pritožbe, da bi se že kar vnaprej poskušalo ugotavljati, ali je razumevanje določene osebe kakorkoli prizadeto in potem njene življenjske okoliščine, življenjski stil in izbire ugotavljati naknadno in jih interpretirati v skladu z mnenjem izvedenca psihiatra o sposobnosti razumevanja določene osebe. Stališče o obveznosti izvedbe dokaza z izvedencem psihiatrične stroke, kot ga zastopa pritožba, torej ni utemeljeno.
obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
S trditvami je dolžnik zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
postopek za združitev kazni - razsojena stvar - prepozna pritožba
V obravnavani zadevi gre o že razsojeni stvari, torej gre za obstoj pravnomočne sodne odločbe (II Kp 25827/2016 z dne 1. 7. 2020, pravnomočna dne 15. 7. 2020), kar je procesna ovira za ponovno odločanje o isti stvari.
začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti
Z vsemi v pritožbi navedenimi dejstvi in predloženimi dokazi prvostopenjsko sodišče še ni razpolagalo in se je kontradiktornost vzpostavila šele v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče v pritožbi navedena dejstva v taki situaciji presoja le z vidika možnosti uspešnega izpodbijanja insolventnosti dolžnika, če bi se zatrjevana dejstva izkazala za resnična. Pri tem ocenjuje, da je pritožnica ponudila dovolj trditev in dokazov za presojo zatrjevane solventnosti dolžnika. Ker bi pritožbeno sodišče s presojo dejanskih in pravnih vprašanj glede (in)solventnosti dolžnika strankam odvzelo pravico do pritožbe, bo to presojo po izvedenem dokaznem postopku moralo opraviti prvostopenjsko sodišče.
pravna oseba - začetek stečajnega postopka - obstoj insolventnosti - domneva insolventnosti - neizpodbojna zakonska domneva - izpodbojna zakonska domneva
Po 2. točki četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanje insolventnosti, če je podan dejanski stan - t. i. domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti, na kar v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja upnica. Pritožnik bi zato lahko uspešno izpodbil navedeno zakonsko domnevo, če bi dokazal, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnik s pritožbo ni zatrjeval niti dokazoval, zato z njo ne more uspeti.
ZST-1 člen 34, 34/1. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8, 61, 61/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razlogi za ugovor - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Glede na povsem jasno izraženo voljo dolžnika v vlogi z dne 8. 6. 2020, vloženi po odvetniku, da pravnega sredstva ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložil, zato taksna obveznost ni nastala in bi moralo sodišče izpodbijani plačilni nalog razveljaviti, so utemeljeni pritožbeni očitki dolžnika, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom njegovo vlogo z dne 13. 3. 2020 nepravilno štelo kot ugovor zoper sklep o izvršbi.
Če stranka določenega pravnega sredstva noče vložiti, je sodišče k temu ne more prisiliti. Ali povedano drugače. Čeprav je sodišče prve stopnje ravnalo po mnenju višjega sodišča pravilno, ko je izhajalo iz vsebine same vloge z dne 13. 3. 2020 in jo presojalo kot pravno sredstvo ugovora zoper sklep o izvršbi, pa potem, ko je dolžnik v ugovoru zoper plačilni nalog, ki je bil vložen po odvetniku, povsem jasno in izrecno navedel, da ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložil, stranke ne more prisiliti k procesnemu dejanju, ki ga izrecno noče opraviti, pa čeprav bi to bilo v njeno dobro. Pritožnik se sicer moti, ko navaja, da zatrjevanje plačila po izdaji sklepa o izvršbi ni ugovorni razlog. To je tipični ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ; in gre za tipičen ugovor – pravno sredstvo po tretjem odstavku 61. člena ZIZ. Vendar sodišče izrecne volje stranke, da pravnega varstva ne zahteva, ne more nadomestiti oziroma ji ne sme nasprotovati. Sodišče odloča v okviru pravovarstvenega okvira, ki ga začrta sama stranka.