CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00038747
SPZ člen 4, 44, 44/2, 217, 217/2. ZPP člen 190, 201, 201/2, 204. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-43, 3, 3/2. ZUreP-2 člen 59, 192, 192/4, 204, 207, 207/5.
služnostna pravica - stvarna služnost - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - nepravo priposestvovanje - način izvrševanja služnosti - vsebina stvarne služnosti - sporna služnost poti - javna cesta - pravica do brezplačnega parkiranja - služnost parkiranja - prekarij - stvarno breme - možnost uporabe - javno dobro - status javnega dobra - postopek razlastitve - zaznamba razlastitvenega postopka - odločba o razlastitvi - prostorski akti - stranski intervenient - pravni interes za pravdo
Ker vsebina stvarne služnosti ne sme v celoti izključevati možnosti uporabe, ki jo vključuje lastninska pravica, ni dovoljeno, da bi vsebina stvarne služnosti vključevala tak način uporabe nepremičnine, ki po svojih značilnostih izključuje katerikoli drug način uporabe celotnega (prostorskega) območja. Tak izključujoč vseobsežen način uporabe je dovoljen samo kot vsebina osebne služnosti. Kot vsebina stvarne služnosti pa je tak način uporabe dovoljen, če je izvajanje uporabe bodisi prostorsko bodisi časovno omejen.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - nepodaljšljiv rok
Za delno taksno oprostitev bi moral dolžnik vložiti predlog, česar ne navaja. Za blokado računa tudi ni predložil dokaza. Prav tako ne more na podlagi pritožbe pridobiti ponovnega roka za plačilo sodne takse, ker je s potekom roka brez plačila nastopila zakonska fikcija umika ugovora. Poleg tega je rok za plačilo sodne takse določen v zakonu in je nepodaljšljiv.
plačilo sodne takse - sodna taksa za tožbo - dokazilo o plačilu sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse
Pritožbi priloženi potrdili o izvršenih plačilih tožnikov dokazujeta utemeljenost njunih navedb. Poleg tega je sodišče prve stopnje po vloženi pritožbi opravilo vpogled v elektronsko bančništvo ujp.net po polovičnem znesku sodne takse in ugotovilo plačilo, kot ga navajata tožnika.
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - začetek kazenskega postopka - ugoditev pritožbi
Glede na fazo postopka, v kateri se je nahajala obravnavana zadeva, bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo samo vsebinsko odločitev in sicer v skladu s členom 358 ZKP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija
Tožnica se v pritožbi sklicuje na to, da je tožena stranka v računovodstvu na delovnem mestu referenta zaposlila novo delavko, namesto da bi vsaj to delovno mesto ponudila tožnici, vendar so njene pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Zlasti zato, ker po določbah ZDR-1 delodajalec v primeru odpovedi iz poslovnega razloga nima več obveznosti preverjanja možnosti zaposlitve delavca na drugih delih niti obveznosti ponudbe druge zaposlitve delavcu, če ta možnost obstaja, tako kot je bilo to določeno v prej veljavnem zakonu, to je v ZDR.
tožba na ugotovitev izključne lastnine - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - obstoj pravnega interesa - sklep Vrhovnega sodišča RS - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - lastninski spor - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - dejanska etažna lastnina - združitev pravd v skupno obravnavanje - načelo samostojnosti - ločeno obravnavanje tožbenih zahtevkov - nujno sosporništvo in združitev pravd - privolitev novega toženca - oblikovanje tožbenega zahtevka - tožena stranka - solastništvo nepremičnine - solastninska skupnost - naknadno sosporništvo na pasivni strani - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo
Da tožnica ima pravni interes za v tem postopku uveljavljani ugotovitveni tožbeni zahtevek in zakaj je temu tako, je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 137/2019.
Tožnica v tem postopku ne zahteva delitve solastne nepremičnine, o čemer že teče postopek, ki je prekinjen, pač pa želi, da sodišče ugotovi, da je izključna lastnica stanovanja, ki ga zaseda. Gre za klasičen lastninski spor in je za odločanje o njem glede na označeno vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče.
Z združitvijo pravd ne pride tudi do združitve dveh ločeno postavljenih tožbenih zahtevkov, saj v skupno obravnavanje združene pravde ohranijo samostojnost, zato je treba vsak tožbeni zahtevek obravnavati posebej, razen če je poleg predpostavk iz prvega odstavka 191. člena ZPP za sosporništvo, podan tudi pogoj privolitve novega toženca iz drugega odstavka 191. člena ZPP. Drugo in tretje tožena stranka v razširitev tožbe zoper njiju nista privolili, torej se v tej pravdi še tudi po združitvi zadev v skupno obravnavanje obravnavata dva tožbena zahtevka, čeprav sta identična.
Cilj, ki ga tožnica zasleduje s tožbama, je ugotovitev, da je izključna lastnica točno določenega dela nepremičnine, čeprav je v zemljiški knjigi (tako kot toženci) vknjižena kot solastnica nepremičnine. Uveljavlja, da je v zemljiški knjigi vknjižena solastnina navidezna, saj v resnici na predmetni nepremičnini nima več oseb (so)lastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (65. člen SPZ), pač pa je v nepremičnini več lastninsko samostojnih enot, kar ustreza pojmu etažne lastnine iz 105. člena SPZ. V primeru spora zemljiškoknjižnih solastnikov o tem, ali gre v resnici za solastninsko skupnost ali za etažno lastnino, se spor lahko reši le za vse enako. Gre za enotne sospornike (196. člen ZPP), saj je po naravi opisanega pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse. Ker vsi toženci osporavajo tožnici, da je dejansko etažna lastnica dela nepremičnine oziroma vztrajajo, da gre za solastninsko skupnost, morajo biti toženi vsi skupaj. Tožnica pa je vložila dve ločeni tožbi najprej zoper eno solastnico, nato pa še zoper druga dva solastnika. Če sodišče združi pravde, ne da bi bila podana predpostavka za nastanek naknadnega sosporništva, to je privolitev toženca, zoper katerega je bila kasneje vložena tožba, s tem ne nastane sosporništvo. Z ločenima tožbama tožnica ni tožila prave stranke.
Tožbeni zahtevek mora poleg določne opredelitve posameznega dela stavbe v izključni lastnini vsebovati tudi opredelitev solastniškega dela na skupnih delih stavbe in pripadajočem zemljišču, saj lastnina posameznega dela brez povezanosti s skupnimi deli zgradbe in zemljiščem ne more obstajati kot neodvisno pravno razmerje.
Četudi se bo v zadevi P 462/2017 odločalo o vprašanju kdo ima oziroma je imel posest nad nepremičnino in je to sporno v obravnavani zadevi, v dejanskih okoliščinah slednje ne bi bilo ekonomično, smotrno, če bi sodišče prve stopnje prekinilo postopek.
ZPIZ-2 člen 145.. ZDavP-2 člen 353.. ZSDP-1 člen 10, 43, 43/1.
starševsko nadomestilo
Za drugačno interpretacijo jasne zakonske določbe 43. člena ZSDP-1, kateri mesec šteti kot zadnji mesec in od tako določenega meseca oblikovati osnovo, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, ni utemeljenega razloga.
ZPP člen 200, 200/3, 343, 343/1, 363, 363/2, 363/3.
zavrženje pritožbe - stranska intervencija - posebna pritožba ni dovoljena
Čeprav zoper sklep o dopustitvi intervencije ni posebne pritožbe (200. člen ZPP), pa bo skladno s tretjim odstavkom 363. člena ZPP mogoče sklep o dopustitvi stranske intervencije izpodbijati s pritožbo vloženo zoper končno sodno odločbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039162
KZ-1 člen 217, 217/1, 217/2. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-1.
kaznivo dejanje goljufije - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - protipravna premoženjska korist - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev - goljufiv namen ob sklenitvi posla - kršitev kazenskega zakona - zmotna ocena
Iz opisa kaznivega dejanja tako izhaja, da je obdolženec od oškodovanca pridobil denar z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin. Ta zakonski znak je zadostno konkretiziran z navedbami, da je obdolženec z lažnivim prikazovanjem oškodovancu obljubil, da si bo uredil kredit in mu denar vrnil do 1. 6. 2008 ter ga s tem pregovoril in zapeljal, da mu je posodil 52.000,00 EUR, tega denarja pa mu že ob sklenitvi dogovora ni imel namena vrniti in mu ga tudi ni vrnil. Očitek obtožbe opisuje obdolženčevo ravnanje, s katerim je oškodovanca preslepil, da mu je verjel, da mu bo denar vrnjen, čeprav tega namena nikdar ni imel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038833
ZKP člen 451, 451/1, 468, 468/1.
zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka - postopek proti mladoletnikom
XXVII. poglavje ZKP določa postopek proti mladoletnikom. Prvi odstavek 451. člena določa, da se določbe tega poglavja uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let. Za uporabo določb tega poglavja ni relevantna samo starost v času storitve kaznivega dejanja, temveč tudi v času sojenja, določbe, ki urejajo postopek proti mladoletnikom, se namreč uporabljajo tudi za osebo, ki je storila kaznivo dejanje kot mladoletnik, v času uvedbe postopka oziroma sojenja pa je že polnoletna, vendar mlajša od enaindvajset let (mlajši polnoletnik). Za katera kazniva dejanja, ki jih je storil kot mladoletnik, mu je dopustno soditi kot polnoletniku in kakšne kazenske sankcije se mu smejo izreči, je določeno v 92. in 93. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ).1 Glede na to, da se določbe XXVII. poglavja (postopek proti mladoletnikom) lahko uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki le, če ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let, je pritožbeni senat za mladoletnike odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna tožilka je vložila zahtevo za opravo pripravljalnega postopka proti mladoletniku K.T., ki je rojen 1996, zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 173. člena KZ-1, ko je torej napolnil že 24 let.
Zmotno meni pritožba, da je v predmetni zadevi potrebno uporabiti določbo tretjega in petega odstavka 30. člena OZ, saj se slednji nanaša na stalo poslovno zvezo glede določenega blaga ali storitve, toženec pa ni niti zatrjeval, da je med strankama bilo sklenjenih večje število poslov.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - primeren izvršilni naslov - določnost izreka sklepa - obrestovanje obresti - dovolitev izvršbe
Vse terjatve, ki jih upnik uveljavlja v predlogu za izvršbo, morajo opredeljeno izhajati iz izvršilnega naslova na način, da je razviden predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Nikakor ne zadošča, da je določena terjatev utemeljena na podlagi zakona, za kar se zavzema upnik, ampak mora biti ta opredeljena v samem izvršilnem naslovu. Upnikovo razumevanje bi nedopustno vodilo do tega, da bi izvršilno sodišče sámo presojalo konkretno vsebino terjatve in s tem odločalo preko oziroma mimo vsebine izvršilnega naslova.
ZDR-1 člen 9, 9/1, 32, 125.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 2, 4, 5, 26, 26/2.. ObrZ člen 2, 5, 5/1, 5/2, 19, 19/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - veljavnost kolektivne pogodbe - avtonomija pogodbenih strank
Če za določeno delovno razmerje velja kolektivna pogodba glede na določbe o osebni in stvarni veljavnosti, ta velja ne glede na to, ali se stranki nanjo sklicujeta v pogodbi o zaposlitvi. Glede presoje, ali konkretna kolektivna pogodba (KPOP) velja za tožnika in toženko ter njuno medsebojno (delovno) razmerje, je bistveno, kakšne so določbe same kolektivne pogodbe glede veljavnosti.
9. člen ZDR-1 omejuje avtonomijo pogodbenih strank. Prvi odstavek 9. člena ZDR-1 določa, da sta pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter v času trajanja delovnega razmerja delavec in delodajalec dolžna upoštevati določbe tega zakona, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. 32. člen ZDR-1 pa določa, da se v primeru, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe. Povzeta ureditev v ZDR-1 pomeni, da bi bilo določilo o šestmesečnem poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, če bi se ugotovilo, da zanju velja KPOP, v nasprotju z določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.
stvarna pristojnost - dednopravni spor - obligacijskopravni spor - pogodba o dosmrtnem preživljanju - krajevna pristojnost
Tudi po oceni sodišča druge stopnje je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v sporu za razveljavitev oziroma razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne gre za dednopravni spor, pač pa obligacijskopravni spor. Za takšen spor je podana splošna krajevna pristojnost sodišča, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče.
ZST-1 člen 34, 34/1. ZIZ člen 55, 55/2, 55/2-8, 61, 61/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razlogi za ugovor - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Glede na povsem jasno izraženo voljo dolžnika v vlogi z dne 8. 6. 2020, vloženi po odvetniku, da pravnega sredstva ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložil, zato taksna obveznost ni nastala in bi moralo sodišče izpodbijani plačilni nalog razveljaviti, so utemeljeni pritožbeni očitki dolžnika, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom njegovo vlogo z dne 13. 3. 2020 nepravilno štelo kot ugovor zoper sklep o izvršbi.
Če stranka določenega pravnega sredstva noče vložiti, je sodišče k temu ne more prisiliti. Ali povedano drugače. Čeprav je sodišče prve stopnje ravnalo po mnenju višjega sodišča pravilno, ko je izhajalo iz vsebine same vloge z dne 13. 3. 2020 in jo presojalo kot pravno sredstvo ugovora zoper sklep o izvršbi, pa potem, ko je dolžnik v ugovoru zoper plačilni nalog, ki je bil vložen po odvetniku, povsem jasno in izrecno navedel, da ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložil, stranke ne more prisiliti k procesnemu dejanju, ki ga izrecno noče opraviti, pa čeprav bi to bilo v njeno dobro. Pritožnik se sicer moti, ko navaja, da zatrjevanje plačila po izdaji sklepa o izvršbi ni ugovorni razlog. To je tipični ugovorni razlog iz 8. točke drugega odstavka 55. člena ZIZ; in gre za tipičen ugovor – pravno sredstvo po tretjem odstavku 61. člena ZIZ. Vendar sodišče izrecne volje stranke, da pravnega varstva ne zahteva, ne more nadomestiti oziroma ji ne sme nasprotovati. Sodišče odloča v okviru pravovarstvenega okvira, ki ga začrta sama stranka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 8.. ZUP člen 7.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tudi po oceni pritožbenega sodišča bi moral upravni organ upoštevajoč dostopne podatke iz upravnega spisa, predloga osebnega zdravnika in dodatnega pojasnila ter nenazadnje sodne prakse ugotoviti, da obstoji podlaga za uveljavitev izrednega pravnega sredstva. Le takšno postopanje bi tožeči stranki omogočilo učinkovito zavarovanje njenih pravic. Navedeno pojasnilo osebnega zdravnika bi moralo pri toženi stranki vzpodbuditi dvom in postopanje skladno z načelom varstva pravic strank.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo je odločilnega pomena predvsem zdravstveno stanje zavarovanca ter ugotovljenega oziroma izkazanega zdravstvenega stanja nezmožnost opravljanja dela, ki ga je oziroma ki ga mora opravljati.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti - kompetenčni spor - prepozen predlog - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Namen zakonske določbe, ki sodišču možnost, da se izreče za stvarno nepristojno časovno omejuje, je ukrep racionalizacije in pospešitve postopka, v skladu s katerim naj se vsa sporna procesna vprašanja rešijo v zgodnji fazi postopka, preden torej pride do razpisa glavne obravnave. Upoštevaje slednje je mogoče sklepanje (argumentum a simili ad simile), da je tudi sprožitev kompetenčnega spora omejena z istim časovnim okvirom kot je izdaja sklepa o nepristojnosti po uradni dolžnosti.