ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-2, 38, 38/5, 41, 41/2, 41/3.
popolnost predloga - identifikacija dolžnika - identifikacijski podatki dolžnika - stroški - nepopoln predlog za izvršbo - nepotrebni stroški
Zadostuje, da upnik navede enega od povezovalnih znakov, na podlagi katerega je mogoče dolžnika nedvoumno identificirati. Dolžnika z navedbo pravilnega EMŠO, naslova bivališča in imena ter priimka je kljub temu, da datum rojstva dolžnika v dopolnitvi predloga za izvršbo ni bil popravljen, mogoče nedvoumno identificirati. Na takšen način je tudi pritožbeno sodišče v vpogledom v CRP ob navedbi EMŠO dolžnika lahko nedvoumno identificiralo.
Krivda za napačno oznako rojstnega datuma dolžnika tako v predlogu za izvršbo, kot v njegovi dopolnitvi, je na strani upnika in zato sam krije svoje priglašene stroške pritožbenega postopka v višini sodne takse za pritožbo, saj ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršilni postopek in bi jih povzročil dolžnik.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041459
ZDR-1 člen 7, 7/4, 46, 47.. ZJU člen 15.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - neenaka obravnava - poseg v dostojanstvo
Trpinčenja ni mogoče izključiti že zato, ker se delavec na posamezna ravnanja ne odzove z uveljavljanjem zahteve za varstvo pravic iz delovnega razmerja.
Pri presoji, ali je neudeležbo na zabavi mogoče opredeliti kot trpinčenje, je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da se zabave tožnica ni nameravala udeležiti, ravno tako pa se tovrstnih zabav ne udeležuje njen mož. Zato ni šlo za ravnanje, ki bi protipravno poseglo v dostojanstvo tožnice. Očitana neprimernost ravnanj nadrejenih še ne pomeni trpinčenja, kot ga opredeljuje četrti odstavek 7. člena ZDR-1.
Zgolj to, da tožena stranka tožnici na njeno željo ni odobrila premestitve in da je na drugo delovno mesto premestila njenega moža, ne pomeni trpinčenja.
ZZ člen 51, 54. ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 589, 591, 591/3, 598, 639.
izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve - izbris zavoda iz sodnega registra - pripojitev javnega zavoda - osnovna šola - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - dopustnost pritožbe - statusno preoblikovanje - soglasje k pripojitvi - konvalidacija - pravna praznina - pravna narava zavoda - prehod premoženja - prevzeta družba - prenehanje družbe - ravnatelj osnovne šole - prenehanje mandata - vzpostavitev prejšnjega stanja
Sklep registrskega sodišča zgolj zato, ker je bil izdan v času sodnih počitnic, ni nezakonit. Vročitev sklepa v tem času vpliva le na začetek teka pritožbenega roka.
Po presoji pritožbenega sodišča so glede na pravno naravo zavoda v danem primeru smiselno uporabljive določbe ZGD-1 o združitvah osebnih družb, za katere pa se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvah, pri katerih so udeležene družbe z omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev družb z omejeno odgovornostjo.
V primeru združitve zavodov ni mogoče smiselno uporabiti določb ZGD-1 o sestavi pogodbe in poročil o pripojitvi, saj namen sestave le-teh ni v skladu z bistvenimi značilnostmi zavodov. Zavodi so pravne osebe, ki jih tvorijo osebe (zaposleni) in stvari, pri čemer osebe nimajo korporacijskih pravic do te pravne osebe.
Položaja in pristojnosti ravnatelja in sveta zavoda ni mogoče enostavno enačiti s položajem in pristojnostmi poslovodstva gospodarskih družb in nadzornega sveta.
Je pa v primeru združitev zavodov smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, po kateri z vpisom pripojitve v register premoženje prevzetih družb preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo, prevzete družbe pa prenehajo.
ZSReg člen 31, 31/2, 31/3. ZGD-1 člen 481, 482, 502, 502/2, 502/5. ZD člen 162, 214. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 46, 51.
sodni register - predlog za vpis spremembe v sodni register - smrt družbenika - sprememba družbenikov zaradi smrti - dedovanje poslovnega deleža - zmanjšanje osnovnega kapitala - sprememba poslovnega deleža - sprememba zastopnika
Registrsko sodišče bi moralo izpeljati postopek v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZSReg. To pomeni, da bi moralo pozvati dediče, da v roku osmih dni vložijo morebitne ugovore zoper predlagani vpis. Če ugovor v roku osmih dni ni vložen, se domneva, da subjekt vpisa oziroma tretje osebe katerih pravice bi bile lahko prizadete, z vpisom soglašajo.
Dedovanje premoženja v gospodarskih družbah je snov, ki je razpeta med dve področji, med katerima lahko pride tudi do različnih rešitev istega vprašanja. Po eni strani gre za dednopravno ureditev, po drugi pa za ureditev gospodarskih družb. V takih primerih je treba ugotavljati, na katerem od obeh področij je težišče obravnavanega problema in ali bi bilo z rešitvijo prizadeto kakšno temeljno načelo dednega ali podjetniškega prava.
Sklep o dedovanju pomeni le, da so bili za dediče z ugotovitvenim pravnomočnim sklepom o dedovanju za dediče razglašeni dediči zapustnika.
Materialnopravna podlaga, ki bi jo registrsko sodišče moralo uporabiti v konkretnem primeru je drugi odstavek 502. člena ZGD-1. S smrtjo družbenika je namreč nastala podobna situacija kot pri izstopu družbenika iz družbe. Pokojni družbenik in drugi družbenik pa sta se namreč v osmem členu Družbene pogodbe dogovorila, da se v primeru smrti družbenika, dedičem izplača v zakonskem roku tržna vrednost njegovega deleža, razen v primeru drugačnega sporazuma med dediči in preostalim družbenikom.
Upnik je v zahtevi z dne 9. 1. 2020 navedel več, kot le priglasil stroške s kratkim dopisom. Obrazložil je celotno dejansko stanje zadeve: da je bil izveden rubež, da je predlagal ponovni rubež, da je bil tudi ta izveden, vendar neuspešno, ker izvršitelj ni našel rubljivih premičnin, razen že zarubljenih, da je bila opravljena prva javna dražba že zarubljenih premičnin, ki je bila neuspešna. Zato je konkretno vlogo upnika mogoče opredeliti kot obrazloženi dopis po 3. točki tar. št. 39 OT, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo.
V nasprotju s pritožnikom sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtoženčevo potencirano ponovitveno nevarnost uspešno obrazložilo pod točko 4 izpodbijanega sklepa. Tu ni le izhajalo iz okoliščine, da je obtoženec brez zaposlitve in premoženja, ampak je predvsem izpostavilo obsojenčevo specialno povratništvo, saj je bil v preteklosti že šestnajstkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, nahaja se še v dveh kazenskih postopkih, vse doslej prestane kazni zapora, pa ga niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj.
nadaljnji izvršilni stroški - nagrada predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
V odsotnosti specialne ureditve nagrade za predlog za nadaljevanje postopka je ta v konkretnem primeru še vedno najbližji predlogu, s katerim se je uvajal izvršilni postopek oziroma začela izvršba na dodatno sredstvo, za kar je potrebno predlog obračunati po 1. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 591, 591/3, 598. ZSReg člen 20, 20/2, 31, 31/2. ZPP člen 343, 343/4.
sodni register - pripojitev družbe - vpis pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu pripojitve. Vpis pripojitve ima torej konstitutiven učinek.
Iz navedenega izhaja, da vzpostavitev prejšnjega, pred izdajo izpodbijanega sklepa obstoječega registrskega stanja, ni mogoča.
Za potrebe tega spora pritožbeno sodišče ne more slediti očitku pritožnika o delodajalčevem nespoštovanju priznanih stvarnih razbremenitev. Za delodajalca je namreč določena (načelna) obveznost delovnemu invalidu zagotoviti ustrezno delo, skladno z dokončno odločbo izdano v invalidskem postopku. Ker so invalidi varovana kategorija, samo zaradi svoje invalidnosti, dela ne morejo izgubiti. Če delodajalec ustreznega dela nima, mora delavca razporediti na čakanje na delo, dokler mu ne zagotovi ustreznega dela oziroma mu ob zakonskih pogojih odpove pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 339, 339/1, 343, 343/2. ZZUSUDJZ člen 3, 4.
pritožba - dopolnitev pritožbe - vezanost na trditveno podlago - pravočasnost dopolnitve pritožbe - trditvena podlaga - epidemija - nujne zadeve - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vročitev sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera je treba upoštevati, da je v zvezi z obvladovanjem širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV2 (COVID-19) bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS -CoV2-(COVID -19) (Uradni list RS št. 36/20 in nadaljnji) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je veljal in se uporabljal od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020. V II. poglavju ZZUSUDJZ so določeni ukrepi v sodnih zadevah in v 3. členu z naslovom (tek rokov) je opredeljeno: 1) Roki za uveljavljaje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom ne tečejo. 2) Roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. 3) Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče. V 4.členu ZZUSUDJZ so opredeljene nujne sodne zadeve. Nujne zadeve so opredeljene v 83. členu Zakona o sodiščih (ZS) in med nujne zadeve ne sodi obravnavana, vendar je sodišče skladno z določbo 4.a. člena ZZUSUDJZ smelo sodbo vročiti. Glede na določbo 2 .člena ZZUSUDJZ 30 dnevni rok rok za pritožbo ni pričel teči, temveč je ta začel teči 1. 6. 2020. Tožena stranka je pritožbo vložila 12. 6. 2020. Pritožba je pravočasna. Dopolnitev pritožbe je tožena stranka vložila 17. 9. 2020. Dopolnitev pritožbe je prepozna.
Ker sodišče prve stopnje ni odločalo mimo trditvene podlage strank, ni kršilo razpravnega načela, ki velja v pravdnem postopku in ni storilo očitane bistvene kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Ker se izpodbijana sodba da preizkusiti, ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - prepozna pripravljalna vloga
Na sodišče dne 13. 3. 2020 vložena vloga toženca, datirana z dne 13. 3. 2020, je vložena po izteku 8-dnevnega roka in je zato prepozna in ni upoštevna.
motenje posesti - zadnja mirna posest - lastninska pravica - pravica do posesti
V tovrstnih pravdah je obravnavanje tožbe omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.
sodni register - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - poslovni naslov - dovoljenje za uporabo poslovnega prostora
Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje. Le v kolikor bi predlagatelj trdil, da prejšnji lastnik objekta D. subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu E., bi lahko nastopal kot upravičeni predlagatelj začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa.
OZ člen 334, 929, 929/4, 932, 934, 984, 984/1, 984/2.
zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem zavarovanju - zahtevek za razveljavitev pogodbe - razveljavitev zavarovalne pogodbe - zavarovanje na tuj račun - namerno zamolčanje ali posredovanje napačnih podatkov - kršitev sodelovalne dolžnosti - kršitev prijavne dolžnosti - domneva pravnega interesa pri oblikovalni tožbi - upravičenec do zavarovalnine - beneficiar - pasivna legitimacija - nastop zavarovalnega primera - ugovori zavarovalnice - smrt pogodbene stranke - plačilo zavarovalnine - alkoholizem
Smrt pogodbene stranke lahko vpliva na obstoj obveznosti iz pogodbe (334. člen OZ), ne pa na obstoj pogodbe. Nenazadnje v nasprotnem primeru beneficiar ne bi imel pravice zahtevati njene izpolnitve.
Pogodba o življenjskem zavarovanju se od drugih razlikuje v tem, da ima po smrti sklenitelja zavarovanja zahtevke do zavarovalnice le beneficiar (drugi odstavek 984. člena OZ). Zavarovalna vsota tudi ni predmet dedovanja (prvi odstavek 984. člena OZ). V primeru negotovosti, ali bo beneficiar kljub zavarovalčevi kršitvi sodelovalne dolžnosti iz 932. člena OZ uveljavil zahtevo za izpolnitev pogodbe, mora biti zavarovalnici dana možnost, da zavaruje svoj pravni položaj. Upoštevaje določbe 932. člena OZ lahko to stori le s tožbo za razveljavitev pogodbe.
Ker je priča izpovedala o dejstvih, ki jih je zaznala iz osebnega stika s pokojno, ni utemeljen pritožbeni očitek o kršitvi pravil o molčečnosti izvedenca. Tudi njena predhodna seznanitev s procesnim gradivom ni ovira, da ne bi o pomembnih dejstvih izpovedal kot priča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00039886
ZZ člen 51, 51/1, 54, 54/1. ZGD-1 člen 590, 590/2, 590/2-1, 591, 591/3, 598, 618, 618/2, 639. ZPP člen 343, 343/4.
občinski zavod - pripojitev javnega zavoda - izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve - izbris zavoda iz sodnega registra - osnovna šola - pravna praznina - smiselna uporaba ZGD-1 - združitev družb - soglasje k pripojitvi - pravna narava zavoda - vpis pripojitve v sodni register - pravne posledice vpisa pripojitve - prehod premoženja - prevzeta družba - prenehanje družbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - pravni interes za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba - ravnatelj osnovne šole - prenehanje mandata
ZZ ne ureja načina izvedbe statusnega preoblikovanja niti glede pogojev niti glede postopka. Gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s smiselno uporabo temeljnih pravil o enakih vrstah materialnih statusnih preoblikovanj, ki so urejena v ZGD-1, kot edinem predpisu, ki to materijo ureja.
Glede na pravno naravo zavoda so v danem primeru smiselno uporabljive določbe ZGD-1 o združitvah osebnih družb, za katere se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvah, pri katerih so udeležene družbe z omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev družb z omejeno odgovornostjo (639. člen ZGD-1).
V primeru združitve zavodov ni mogoče smiselno uporabiti določb ZGD-1 o sestavi pogodbe in poročil o pripojitvi, saj namen sestave le-teh ni v skladu z bistvenimi značilnostmi zavodov. Zavodi so pravne osebe, ki jih tvorijo osebe (zaposleni) in stvari, pri čemer osebe nimajo korporacijskih pravic do te pravne osebe. Zato tudi ni smiselno uporabljiva določba 1. točke drugega odstavka 590. člena ZGD-1.
Položaja in pristojnosti ravnatelja in sveta zavoda ni mogoče enostavno enačiti s položajem in pristojnostmi poslovodstva gospodarskih družb in nadzornega sveta.
Je pa v primeru združitev zavodov smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, po kateri z vpisom pripojitve v register premoženje prevzetih družb preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo, prevzete družbe pa prenehajo (tako določa tudi ZZ v 54. členu). Pravne posledice pripojitve so tako kompleksne in daljnosežne, da praktično onemogočajo morebitno vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma stanja, ki je obstajalo pred vpisom pripojitve v sodni register.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00039511
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 43, 46. ZLNDL člen 2, 2/1, 7. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
lastninjenje - družbena lastnina - družbeno premoženje - pravica uporabe - uporaba zemljišča - imetnik pravice uporabe - pravni prednik - investitor gradnje - dovoljenje za gradnjo - pravica graditi - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - financiranje gradnje - prenos pravice uporabe - pisna pogodba - dokazno breme - pridobitev pravice uporabe - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - stroškovna odločitev - uporaba odvetniške tarife - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah po odvetniški tarifi
Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v številnih predhodnih istovrstnih postopkih, stališče pa je potrdilo tudi Vrhovno sodišče, odločbi, izdani posameznim investitorjem, o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje na mestnem zemljišču v družbeni lastnini, ki ju je izdal organ toženkine pravne prednice, vsebujeta tudi pravico graditi, ta pa vsebuje pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pojasnilo, da zakonitega zastopnika toženke ni zaslišalo, ker se kljub vabilom ni udeležil naroka za glavno obravnavo in svojega izostanka ni opravičil. Upoštevaje navedbe obeh pravdnih strank je sodišče prve stopnje namreč pravilno vabilo na zaslišanje pričo, bivšega direktorja tožnice, in direktorja toženke, saj sta se glede spornega posla in plačil dogovarjala onadva. Povedano drugače, sedanjega zakonitega zastopnika tožnice ni vabilo, ker mu sporna dejstva (neposredno) niso znana.
Toženka, ki ji je bila tožba vročena v odgovor s fikcijo vročitve (dne 21.11.2019) in z vsemi ustreznimi opozorili, na tožbo v roku 30 dni ni odgovorila. Toženkina pasivnost je v tem, da na tožbo ni odgovorila in da zato štejejo za resnične tožbene trditve, če ne nasprotujejo predloženim dokazom.
nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev in odmera stroškov izvršitelja - odvetniški stroški - nagrada za posvet s stranko
Upnik je v zahtevi z dne 5. 3. 2020 navedel več, kot le priglasil stroške s kratkim dopisom. Obrazložil je stanje zadeve: da je bila za 16. 12. 2019 razpisana in opravljena prva javna dražba za del zarubljenih premičnin, ki je bila neuspešna, da je izvršitelj na upnikov predlog določil opravo druge javne dražbe, ki je bila skoraj v celoti uspešna, da so bile prodane vse premičnine, razen enega stroja. Zato je konkretno vlogo upnika mogoče opredeliti kot obrazloženi dopis po 3. točki tar. št. 39 OT, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo.
ZZVZZ člen 44a.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 225, 225/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Sodišče prve stopnje je v sodno izvedenskem mnenju imelo dovolj objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je v predmetni zadevi podan dejanski stan iz 44.a člena ZZVZZ ter Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ). Pravilno ugotavlja, da sta izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja iz 44. a člena ZZVZZ, ker so bile v Sloveniji izčrpane možnosti prvega kontrolnega pregleda s spremljajočimi fizioterapijami, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje stanja oz. preprečitev nadaljnjega slabšanja.