domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - nepodaljšljiv rok
Za delno taksno oprostitev bi moral dolžnik vložiti predlog, česar ne navaja. Za blokado računa tudi ni predložil dokaza. Prav tako ne more na podlagi pritožbe pridobiti ponovnega roka za plačilo sodne takse, ker je s potekom roka brez plačila nastopila zakonska fikcija umika ugovora. Poleg tega je rok za plačilo sodne takse določen v zakonu in je nepodaljšljiv.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija
Tožnica se v pritožbi sklicuje na to, da je tožena stranka v računovodstvu na delovnem mestu referenta zaposlila novo delavko, namesto da bi vsaj to delovno mesto ponudila tožnici, vendar so njene pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Zlasti zato, ker po določbah ZDR-1 delodajalec v primeru odpovedi iz poslovnega razloga nima več obveznosti preverjanja možnosti zaposlitve delavca na drugih delih niti obveznosti ponudbe druge zaposlitve delavcu, če ta možnost obstaja, tako kot je bilo to določeno v prej veljavnem zakonu, to je v ZDR.
izvršba na premičnine - neuspešen rubež - ustavitev izvršbe na premičnine - seznam dolžnikovega premoženja
Četudi so vozila odjavljena iz prometa, kot izhaja iz uradne evidence, navedeno še ne pomeni, da dolžnica ni več lastnica navedenih vozil. Dolžnica ima obveznost, da posreduje ustrezno konkretizirane podatke o lastninski pravici na navedenih vozilih, tako tudi o v odgovoru na pritožbo zatrjevani odsvojitvi. Pri tem ne zadošča le posplošeno zatrjevanje odsvojitve, ampak mora iti za dokumentirano izjavo (19. točka prvega odstavka 4. člena ZIZ v zvezi z 31. členom ZIZ).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - primeren izvršilni naslov - določnost izreka sklepa - obrestovanje obresti - dovolitev izvršbe
Vse terjatve, ki jih upnik uveljavlja v predlogu za izvršbo, morajo opredeljeno izhajati iz izvršilnega naslova na način, da je razviden predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Nikakor ne zadošča, da je določena terjatev utemeljena na podlagi zakona, za kar se zavzema upnik, ampak mora biti ta opredeljena v samem izvršilnem naslovu. Upnikovo razumevanje bi nedopustno vodilo do tega, da bi izvršilno sodišče sámo presojalo konkretno vsebino terjatve in s tem odločalo preko oziroma mimo vsebine izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040208
OZ člen 82, 82/1, 949, 949/1, 949/5, 950, 950/4. ZPP člen 254, 254/3.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - splošni pogoji za zavarovanje gospodarskih družb - zavarovalni primer - požar - namen premoženjskega zavarovanja - zavarovanje obratovalnega zastoja - višina škode - jamčevalni rok - izračun škode - izgubljeni dobiček - sporno pogodbeno določilo - pravila stroke - doba zavarovalnega kritja - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - delo izvedenca
Sporno pogodbeno določilo je tisto, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem je izoblikovano, objektivno vzeto omogoča več različnih razlag.
Če je bila v času pred obratovalnim zastojem povprečna dnevna proizvodnja 175 ton/dan in je nesporno dejstvo, da proizvodnja linija X. vedno obratuje 100% zasedena in to za že znane kupce, potem je ta kriterij mogoče uporabiti tudi pri izračunu izgubljene količine jekla zaradi obratovalnega zastoja. Sicer pa je sodišče to dejstvo ugotovilo tudi na podlagi mnenja sodnega izvedenca, ki je potrdil, da je dnevno povprečje proizvodnje v obsegu 175 ton sprejemljivo za namen izračuna izgubljenega dobička zaradi obratovalnega zastoja. To je tudi pojasnil z različnimi metodami izračuna.
Izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča lahko zahteva od strank, da mu posredujejo podatke, ki jih glede na pravila stroke potrebuje za izdelavo izvedenskega mnenja. Prav pa je, da se tudi stranke imajo pravico do teh podatkov opredeliti.
pregled vozila - privilegij zoper samoobtožbo - ugotavljanje nezakonitosti dokaza
Pri presoji pravilnosti navedb obeh zagovornikov, da je bila pri zasegu predmetov obtoženemu M. B., dne 1.10.2010 in A. Z., dne 6.12.2010, kršena njuna pravica do privilegija zoper samoobtožbo, bi namreč prvo sodišče moralo izhajati iz bistva določbe o privilegiju zoper samoobtožbo, ki se nanaša na pridobivanje izjav osumljenca oziroma izpovedb obdolženca. Kaj v tem primeru predstavlja izjava osumljenca, pa je Ustavno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS v svojih odločbah že zavzelo stališče in sicer, da je kot izjava mišljena t. i. izjava testimonialne (npr. dnevnik) ali komunikativne narave, ne pa t. i. fizični dokazi, ki jih je mogoče pridobiti od obdolženca neodvisno od njegove volje. V takem primeru privilegij zoper samoobtožbo obdolženca oziroma osumljenca ne varuje pred zasegom predmetov, saj glede na merilo neodvisnosti od obdolženčeve volje, do samoobtožbe sploh ne more priti.
ZPP člen 394, 394-10, 396, 396/1, 396/1-10, 396/2, 398, 398/2.
pravočasnost predloga za obnovo postopka - predhodni postopek preizkusa predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - zavrženje prepozne vloge - dopolnitev predloga - odgovor na predlog - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - rok za odgovor na predlog - subjektivni rok za obnovo postopka - objektivni rok za obnovo postopka - narok za obnovo postopka - obligatoren razpis naroka - razveljavitveni postopek - vložitev pripravljalne vloge - upoštevanje pripravljalne vloge - nadaljnje pripravljalne vloge
V primeru podanega predloga za obnovo postopka iz razloga, ker stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (10. točka 394. člena ZPP), rok teče od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Sodišče je posledično zmotno uporabilo drugi odstavek 396. člena ZPP, ko je za vse predložene dokaze upoštevalo rok od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča, saj navedeni rok velja le v primeru, če bi začel teči rok iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP, preden bi odločba postala pravnomočna.
ZPP člen 149, 224, 249, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5.
vročilnica - javna listina - nagrada cenilca - odmera nagrade in stroškov cenilcu - vročitev stroškovnika - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi tako potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Kljub dejstvu, da prihaja do napak pri odpravi sodnih pisanj (stranka dejansko ne prejme vseh pisanj, ki so navedena na ovojnici), bi pooblaščenec dolžnice ob prejemu pisanja moral preveriti, ali so v njem dejansko tista pisanja, ki so navedena na vročilnici pod „vsebina“. V primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke na vročilnici in dejansko vsebino, pa bi pooblaščenec moral to nemudoma sporočiti sodišču, česar pa ni storil niti ne trdi, da bi to storil v pritožbi.
Po podatkih spisa je bil pooblaščencu dolžnice skupaj z izpodbijanim sklepom vročen obračun stroškov cenilca, poziv na podajo pripomb na cenilno mnenje in cenilno mnenje. S stroškovnikom sodnega cenilca se je tako dolžnica seznanila skupaj s izpodbijanim sklepom in bi morebitne nepravilnosti lahko uveljavljala v pritožbi zoper izpodbijani sklep, saj je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, katere od priglašenih stroškov cenilca je priznalo po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
Priznani in odmerjeni stroški cenilca z izpodbijanim sklepom niso naloženi v plačilo dolžnici po petem odstavku 38. člena ZIZ, zato dolžnica v tej fazi postopka tudi ne more uveljavljati pravno pomembnih dejstev, do katerih bi se sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o odmeri stroškov cenilcu moralo opredeliti. Odmero stroškov cenilca opravi sodišče na podlagi podatkov spisa in določb Pravilnika, ker je odvisna le od trajanja in zahtevnosti izdelave mnenja. Pred izdajo sklepa o odmeri stroškov cenilca zato ni potrebno stroškovnika cenilca vročati dolžnici v izjavo.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske škode - uporaba materialnega prava - izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - dokazovanje dejstev - zavrnitev dokaznega predloga - vzročna zveza
Tožnik ni izkazal vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnmega prebivališča in ne-zaposlitvijo kot tudi ne zahtevka po višini.
Obtoženki očitano napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja je ena izmed oblik udeležbe pri storitvi kaznivega dejanja, ki je po prvem odstavku 37. člena KZ-1 izvršena, ko napeljevalec drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje. Napeljevalčev naklep obsega dve posledici, in sicer storilčevo odločitev za kaznivo dejanje ter samo storitev kaznivega dejanja. Povedano drugače, napeljevalec h kaznivemu dejanju goljufije se zaveda, da storilca napeljuje k storitvi tega kaznivega dejanja in to hoče, storilec posledično, zaradi uspešnega napeljevanja, ki se lahko manifestira v prigovarjanju, obljubljanju, ukazovanju ipd., pa stori to kaznivo dejanje.
Tako zatrjevanje pritožnika, da je 18. 6. 2020 N. M. delo opravljal od doma, torej na naslovu stalnega prebivališča ..., od koder se je pripeljal na glavno obravnavo, ostaja na ravni dokazno nepodprtega zatrjevanja, čeprav je breme dokaza za nastale potne stroške na strani tistega, ki zahteva njihovo izplačilo. Iz tega razloga ni prav nobene podlage za to, da bi sodišče iskalo podatke na Ministrstvu za notranje zadeve ter pri mejhnih organih Republik ...., ... ter ..., kdaj je N. M. prečkal meje teh držav. To bi N. M. moral dokazati sam, bodisi s predložitvijo potne listine z žigi mejhnih prehodov navedenih držav ali na kakšen drug način. Tako pa ni predložil niti potrdil o plačilu cestnine, ki bi vendarle lahko dokazovala pot po kateri je pripotoval v ..., saj ni verjetno, da iz ... ne bi potoval po avtocestah.
kontradiktornost - izročitev tujca - pogoji za izročitev tujca - ustavna procesna jamstva - pravica do izjave - osebna svoboda - pravica tujca do uporabe svojega jezika
Določba drugega odstavka 526. člena ZKP je pomembna z vidika uresničevanja pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave), v zvezi s katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-500/15 z dne 20. 7. 2015 (zadeva Arijus Skopas) zapisalo, da je pravica do izjave iz 22. člena Ustave sama po sebi elementarno ustavno procesno jamstvo v vsakem sodnem postopku. Pravica do izjave posamezniku zagotavlja, da je subjekt in ne objekt postopka. Zato mora biti pravica do izjave zagotovljena tudi glede obrazloženega predloga preiskovalne sodnice o izpolnjenosti pogojev za izročitev tujca. Ta predlog namreč vsebuje odločilne razloge pravne in dejanske narave o bistvu odločitve, katere posledica je lahko korenit poseg v tujčevo pravico do osebne svobode, ki je prav tako ustavno varovana človekova pravica (19. člen Ustave).
ZEN člen 8. Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2018) člen 1, 1/2, 13. ZVEtL-1 člen 13, 13/3, 13/6.
evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - pripadajoče zemljišče - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat - izvedensko mnenje - obvezne sestavine
Neutemeljen je očitek, v katerem pritožnik vsaj smiselno (ob sklicevanju na mnenje izvedenca, da lahko odgovor o primernosti elaborata da le GURS) sodišču odreka pristojnost za presojo primernosti strokovne podlage. Sodišču je pristojnost za to dal tretji in šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1.
stečajni postopek nad pravno osebo - zahteva za izločitev sodnika - učinek pravnomočnosti sklepa - nedovoljena zahteva - nedovoljenost posebne pritožbe - zloraba procesnih pravic
Očitno je, da pritožnik z nenehnimi zahtevami za izločitev sodnice iz razloga, ki ne more imeti podlage v 6. točki 70. člena ZPP, želi zavleči postopek odločanja o glavni stvari. Poleg vsega se zahteve nanašajo celo na isti dejanski stan.
Presojana (sedaj že tretja) pritožnikova zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice (v postopku prve zahteve za izločitev pa je neuspešno izločal tudi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani) ni nič drugega kot zloraba procesne pravice (prvi odstavek 11. člena ZPP). Ta je podana takrat, ko pritožnik s pravnim sredstvom zasleduje drug cilj od pravno dopustnega.
Namen določbe sedmega odstavka 72. člena ZPP je pospešitev postopka, kadar so zahteve očitno neutemeljene ali pomenijo celo zlorabo procesne pravice. Tudi zato je bilo treba pritožnikovo zahtevo, sedaj pa pritožbo, zavreči.
Pritožnik ne izpodbija za odločitev bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je rok za plačilo sodne takse iztekel 22. 7. 2019, drugi tožnik pa tudi v 15-dnevnem roku od vročitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 369/2019 z dne 11. 6. 2019 in poziva za plačilo sodne takse z dne 20. 6. 2019, ko je bil seznanjen z dejstvom, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks postala pravnomočna, ni plačal zahtevane sodne takse. Prav tako ne izpodbija ugotovitve, da pri drugem tožniku niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zaradi česar se šteje, da je tožbo umaknil (3. odstavek 105.a člena ZPP). To pa pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
predlagalni delikt - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi
Pritožbene navedbe, da se je oškodovančevo zdravstveno stanje v noči s 4. 3. na 5. 3. 2020 zaradi visoke vročine drastično poslabšalo, niso z ničemer izkazane. Nasprotno - kot to pravilno ugotavlja že prvostopenjsko sodišče, iz odločbe ZZZS z dne 6. 4. 2020 izhaja, da je imel pritožnik za čas od 2. 3. do 13. 3. 2020 res priznan bolniški stalež, vendar pa tudi, da retrogradno odobren bolniški stalež ni opravičilo za sodišče, ker ne gre za takšno bolezensko stanje, ki bi onemogočalo sodelovanje in prihod na sodišče. Iz tega razloga je zato prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da oškodovančeve odsotnosti z naroka z dne 5. 3. 2020 ni mogoče šteti za opravičljivo in je posledično zavrnilo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, česar z ničemer izkazane pritožbene navedbe glede njegovega slabega počutja ne morejo ovreči.
prijava terjatve v stečajni postopek - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - garancijski rok - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - prijava pogojne terjatve - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - sporno dejansko stanje - ocena listinskih dokazov
V določbah ZFPPIPP ni podlage za presojo, da mora upnik v stečajnem postopku prijaviti vse terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka. To velja (le) za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka, ki se poplačajo iz splošne razdelitvene mase (četrti odstavek 296. člena ZFPPIPP), kot so: terjatve, ki znova nastanejo zaradi uspelega izpodbijanja (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi uresničitve odpovedne pravice (četrti odstavek 248. člena ZFPPIPP), regresne terjatve članov poslovodstva oziroma nadzornega sveta (sedmi odstavek 44. člena ZFPPIPP).
Presoja sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku nad prvo toženko, bi bila lahko utemeljena na ugotovitvi, da je terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka. Dejstvo, kdaj so se v tem postopku vtoževane napake pojavile, pa je med strankama sporno: prva toženka je ugovarjala, da je na podlagi obvestila tožeče stranke izvajalca strehe o napakah obvestila že z dopisom 14. 12. 2012, medtem ko je tožeča stranka to prerekala in navajala, da so se v tem postopku zatrjevane napake pojavile leta 2016. Presoja listinskih dokazov, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ko je sledilo dopisu z dne 14. 12. 2012 in ga ocenilo kot obvestilo o obstoju v tem postopku vtoževanih napak, je v nasprotju s pooblastilom iz prvega odstavka 488. člena ZPP. Ta določa, da je odločitev brez naroka mogoča, ko dejansko stanje med strankama ni sporno. Čim pa v zvezi z ugotovitvijo določenega dejstva sodišče presoja listine (kar je sodišče prve stopnje naredilo), dejansko stanje ni nesporno.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev obstoj izvenzakonske skupnosti
Po tem, ko je sodišče prve stopnje opravilo celovito dokazno oceno in zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da je med njim in toženko obstajala zunajzakonska skupnost, ni bilo več dolžno ugotavljati in presojati, ali sporna nepremičnina predstavlja skupno premoženje, kakšen je obseg skupnega premoženja in delež pravdnih strank na tem premoženju in je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
Morebitna napačna dokazna ocena oziroma materialnopravna presoja ne pomeni protispisnosti.
V kolikor s strani strank zatrjevano dejansko stanje opredeljuje uporabo določene pravne podlage, je sodišče dolžno zahtevek preizkusiti tudi po tej podlagi. Sodišče pravo pozna. S takim ravnanjem ni prekoračilo trditvene podlage tožeče stranke.
Razlagalni argument iz 83. člena OZ se uporabi šele, ko do razlage pogodbenega določila ni mogoče priti z uporabo razlagalnih argumentov iz 82. člena. Glede na to, da je do razlage 11. člena Pogodbe, kot je že bilo pojasnjeno, mogoče priti z uporabo razlagalnih argumentov iz prvega oziroma drugega odstavka 82. člena OZ, se že iz tega razloga določba 83. člena OZ ne uporablja.
Vsebine dogovora strank ne more ugotavljati izvedenec.