ZPP člen 339, 339/1, 343, 343/2. ZZUSUDJZ člen 3, 4.
pritožba - dopolnitev pritožbe - vezanost na trditveno podlago - pravočasnost dopolnitve pritožbe - trditvena podlaga - epidemija - nujne zadeve - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vročitev sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera je treba upoštevati, da je v zvezi z obvladovanjem širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV2 (COVID-19) bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS -CoV2-(COVID -19) (Uradni list RS št. 36/20 in nadaljnji) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je veljal in se uporabljal od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020. V II. poglavju ZZUSUDJZ so določeni ukrepi v sodnih zadevah in v 3. členu z naslovom (tek rokov) je opredeljeno: 1) Roki za uveljavljaje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom ne tečejo. 2) Roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. 3) Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče. V 4.členu ZZUSUDJZ so opredeljene nujne sodne zadeve. Nujne zadeve so opredeljene v 83. členu Zakona o sodiščih (ZS) in med nujne zadeve ne sodi obravnavana, vendar je sodišče skladno z določbo 4.a. člena ZZUSUDJZ smelo sodbo vročiti. Glede na določbo 2 .člena ZZUSUDJZ 30 dnevni rok rok za pritožbo ni pričel teči, temveč je ta začel teči 1. 6. 2020. Tožena stranka je pritožbo vložila 12. 6. 2020. Pritožba je pravočasna. Dopolnitev pritožbe je tožena stranka vložila 17. 9. 2020. Dopolnitev pritožbe je prepozna.
Ker sodišče prve stopnje ni odločalo mimo trditvene podlage strank, ni kršilo razpravnega načela, ki velja v pravdnem postopku in ni storilo očitane bistvene kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Ker se izpodbijana sodba da preizkusiti, ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
preizkus po uradni dolžnosti - begosumnost - sklep o priporu - ponovitvena nevarnost
Pravno zmotno je zagovornikovo stališče, da procesni zakon v konkretnem primeru, ko je bilo s sklepom ugotovljeno, da pri obtožencu obstajata priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, dopušča milejši ukrep javljanja na policijski postaji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00039511
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 43, 46. ZLNDL člen 2, 2/1, 7. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
lastninjenje - družbena lastnina - družbeno premoženje - pravica uporabe - uporaba zemljišča - imetnik pravice uporabe - pravni prednik - investitor gradnje - dovoljenje za gradnjo - pravica graditi - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - financiranje gradnje - prenos pravice uporabe - pisna pogodba - dokazno breme - pridobitev pravice uporabe - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - stroškovna odločitev - uporaba odvetniške tarife - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah po odvetniški tarifi
Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v številnih predhodnih istovrstnih postopkih, stališče pa je potrdilo tudi Vrhovno sodišče, odločbi, izdani posameznim investitorjem, o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje na mestnem zemljišču v družbeni lastnini, ki ju je izdal organ toženkine pravne prednice, vsebujeta tudi pravico graditi, ta pa vsebuje pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pojasnilo, da zakonitega zastopnika toženke ni zaslišalo, ker se kljub vabilom ni udeležil naroka za glavno obravnavo in svojega izostanka ni opravičil. Upoštevaje navedbe obeh pravdnih strank je sodišče prve stopnje namreč pravilno vabilo na zaslišanje pričo, bivšega direktorja tožnice, in direktorja toženke, saj sta se glede spornega posla in plačil dogovarjala onadva. Povedano drugače, sedanjega zakonitega zastopnika tožnice ni vabilo, ker mu sporna dejstva (neposredno) niso znana.
ZVEtL-1 člen 42, 43. ZV-1 člen 2, 2/2, 11, 11/5, 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - dobrine v splošni rabi - javne površine - javna lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - upravljanje - vodna zemljišča - dovozna pot - dostop do nepremičnine - javna pot - pravica do pritožbe
Četudi zemljišča niso bila prenesena na investitorja gradnje (in posledično tudi ne ovrednotena v "ceni" oddaje za gradnjo), še ne pomeni, da niso bila zasnovana kot zemljišča, ki služijo potrebam stavb. Pritožničino stališče temelji na pravnih pravilih o oddaji stavbnih zemljišč in prenosu pravice uporabe na teh zemljiščih, a je že sama opozorila, da do odmere funkcionalnih zemljišč in s tem do formalne razmejitve med površinami v rabi etažnih lastnikov in javnimi površinami, v praksi pogosto ni prišlo. Tako se tudi ni mogla odraziti v pravnih aktih ali celo v zemljiški knjigi. Navedeno pa ne pomeni, da so vsa zemljišča, na katerih ta razmejitev ni bila opravljena, v javni lasti. Po samem zakonu je zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe, delilo pravno usodo stavbe.
Sklicevanje na skrb za sporna zemljišča ne pomeni nujno, da izvira iz upravljanja z javnim dobrom in ne iz upravljanja s stanovanji v družbeni lastnini.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 68, 68/2, 68/4-3, 69, 69/6-1, 69/6-2, 73, 73/1, 81, 81/1, 82. ZPP člen 325, 366.
sklep o preizkusu terjatev - verjetno izkazane terjatve - vsebina prijave terjatve - dopolnilni sklep - upniški odbor - imenovanje članov upniškega odbora - razrešitev članov upniškega odbora
Zakon sodišču v 1. točki šestega odstavka 69. člena nalaga, da v sklepu o preizkusu terjatev odloči tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Če tega ne stori tedaj (ker je to zakonsko obveznost očitno prezrlo) pa to še ne pomeni, da take odločitve sodišče ne bi moglo sprejeti kasneje. Striktna razlaga 1. točke šestega odstavka 69. člena ZFPPIPP, za katero se zavzema pritožnica, bi namreč blokirala možnost razrešitve že imenovanih članov upniškega odbora in izvolitev novih po volji upnikov, kar je njihova zakonska pravica. Da bi torej prvostopenjsko sodišče lahko presodilo, ali je upnik A. d. o. o., ki je dne 15. 7. 2020 vložil predlog za razrešitev in imenovanje (pravilno izvolitev) novih članov upniškega odbora, za vložitev predloga procesno legitimiran oziroma ali ima glasovalno pravico in s tem omogočilo pravico upnikom za oblikovanje upniškega odbora, je po presoji pritožbenega sodišča smiselna uporaba določbe 325. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ta omogoča izdajo dopolnilnega sklepa v primeru, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma v stečajnem postopku o pravno relevantnih vprašanjih, potrebnih za uspešno izvedbo postopka.
ZZ člen 51, 54. ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 589, 591, 591/3, 598, 639.
izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve - izbris zavoda iz sodnega registra - pripojitev javnega zavoda - osnovna šola - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - dopustnost pritožbe - statusno preoblikovanje - soglasje k pripojitvi - konvalidacija - pravna praznina - pravna narava zavoda - prehod premoženja - prevzeta družba - prenehanje družbe - ravnatelj osnovne šole - prenehanje mandata - vzpostavitev prejšnjega stanja
Sklep registrskega sodišča zgolj zato, ker je bil izdan v času sodnih počitnic, ni nezakonit. Vročitev sklepa v tem času vpliva le na začetek teka pritožbenega roka.
Po presoji pritožbenega sodišča so glede na pravno naravo zavoda v danem primeru smiselno uporabljive določbe ZGD-1 o združitvah osebnih družb, za katere pa se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvah, pri katerih so udeležene družbe z omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev družb z omejeno odgovornostjo.
V primeru združitve zavodov ni mogoče smiselno uporabiti določb ZGD-1 o sestavi pogodbe in poročil o pripojitvi, saj namen sestave le-teh ni v skladu z bistvenimi značilnostmi zavodov. Zavodi so pravne osebe, ki jih tvorijo osebe (zaposleni) in stvari, pri čemer osebe nimajo korporacijskih pravic do te pravne osebe.
Položaja in pristojnosti ravnatelja in sveta zavoda ni mogoče enostavno enačiti s položajem in pristojnostmi poslovodstva gospodarskih družb in nadzornega sveta.
Je pa v primeru združitev zavodov smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, po kateri z vpisom pripojitve v register premoženje prevzetih družb preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo, prevzete družbe pa prenehajo.
ZGD-1 člen 501, 501/1. ZSReg člen 17, 17/1, 34, 34/1, 36, 36/1, 37, 37/1, 37/2, 37/3, 37/4.
izstop družbenika iz družbe - družbena pogodba - pogodbeni izstop - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - pritožba predlagatelja - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - nadomestni sklep - udeleženec v postopku - pravni interes delničarja ali družbenika - sprememba lastništva - sprememba obveznosti - gospodarska javna služba - vsebinska presoja - kontradiktoren postopek
Predlagateljica utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je izdalo nadomesti sklep, čeprav za to ni imelo zakonske podlage. Prvi odstavek 37. člena ZSReg namreč določa, da registrsko sodišče lahko v primeru, če ugotovi, da je pritožba predlagatelja utemeljena, ni pa potreben dopolnilni postopek, o predlogu za vpis odloči drugače in z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo. Vendar registrsko sodišče lahko samo odloči o pritožbi in o predlogu za vpis odloči drugače, kot je odločilo s sklepom, ki se izpodbija s pritožbo, le tedaj, če je pritožbo vložil predlagatelj. Navedeno izhaja iz določbe tretjega v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZSReg, po kateri registrsko sodišče lahko v primeru, če so v pritožbi navedena nova dejstva in priložene nove listine, odloči, da nadomesti sklep z novim sklepom, če predlogu v celoti ugodi. V danem primeru pa pritožbe zoper sklep z dne 2. 12. 2019 ni vložila predlagateljica, saj je registrsko sodišče njenemu predlogu za vpis ugodilo, temveč so jo vložili subjekt vpisa in preostale družbenice subjekta vpisa.
Registrsko sodišče mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za pogodbeni izstop OBČINE A. kot družbenice iz subjekta vpisa oziroma ali določbe družbene pogodbe o izstopu zadostijo zakonskim zahtevam. Stališče predlagateljice, da presoja vsebine družbene pogodbe ni na registrskem sodišču ter da sodišče ne sme materialno in vsebinsko presojati, ali so podani pogoji za pogodbeni izstop družbenice, je zmotno. Zmotno je tudi njeno stališče, da registrski postopek ni kontradiktoren postopek. Kadar so v registrskem postopku poleg predlagatelja udeležene tudi druge osebe, sodišče izvede kontradiktoren postopek.
Pritožniki utemeljeno izpostavljajo, da DP ne ureja celovito pogodbenega izstopa, saj ne določa, na kakšen način se ugotavlja, ali so pogoji za izstop posamezne družbenice, navedeni v drugem odstavku 23. člena DP, izpolnjeni in kdo to ugotavlja. Pogodbeni izstop je torej pomanjkljivo urejen. Zato predlagateljica na podlagi drugega odstavka 23. člena DP iz subjekta vpisa ne more izstopiti. Pogodbeno bi lahko izstopila le na podlagi prvega odstavka 23. člena DP v zvezi s prvim odstavkom 21. člena MP, torej le, če bi s tem soglašale ostale družbenice. Takšnega soglasja pa predlagateljica, kot je to razvidno iz pritožbenih navedb preostalih družbenic, očitno nima. Izstop iz subjekta vpisa bo tako lahko zahtevala le s tožbo.
Toženka, ki ji je bila tožba vročena v odgovor s fikcijo vročitve (dne 21.11.2019) in z vsemi ustreznimi opozorili, na tožbo v roku 30 dni ni odgovorila. Toženkina pasivnost je v tem, da na tožbo ni odgovorila in da zato štejejo za resnične tožbene trditve, če ne nasprotujejo predloženim dokazom.
nadaljnji izvršilni stroški - nagrada predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
V odsotnosti specialne ureditve nagrade za predlog za nadaljevanje postopka je ta v konkretnem primeru še vedno najbližji predlogu, s katerim se je uvajal izvršilni postopek oziroma začela izvršba na dodatno sredstvo, za kar je potrebno predlog obračunati po 1. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife.
Upnik je v zahtevi z dne 9. 1. 2020 navedel več, kot le priglasil stroške s kratkim dopisom. Obrazložil je celotno dejansko stanje zadeve: da je bil izveden rubež, da je predlagal ponovni rubež, da je bil tudi ta izveden, vendar neuspešno, ker izvršitelj ni našel rubljivih premičnin, razen že zarubljenih, da je bila opravljena prva javna dražba že zarubljenih premičnin, ki je bila neuspešna. Zato je konkretno vlogo upnika mogoče opredeliti kot obrazloženi dopis po 3. točki tar. št. 39 OT, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo.
V nasprotju s pritožnikom sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtoženčevo potencirano ponovitveno nevarnost uspešno obrazložilo pod točko 4 izpodbijanega sklepa. Tu ni le izhajalo iz okoliščine, da je obtoženec brez zaposlitve in premoženja, ampak je predvsem izpostavilo obsojenčevo specialno povratništvo, saj je bil v preteklosti že šestnajstkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, nahaja se še v dveh kazenskih postopkih, vse doslej prestane kazni zapora, pa ga niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00040331
ZKP člen 4, 4/1, 4/4, 4/5, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/2, 148/4, 157, 157/4. URS člen 19. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5.
pravni pouk ob odvzemu prostosti - pravni pouk osumljencu - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - jezik, ki ga obdolženec razume - razlaga standarda takoj - zaseg predmetov v predkazenskem postopku
Pritožnik napačno razlaga pomen besede "takoj". Pravice, o katerih mora biti oseba, ki ji je vzeta prostost, poučena po 4. členu ZKP, se v veliki meri prekrivajo s pravicami, obseženimi v 19. členu Ustave in v 5. členu EKČP, ki glede časa, v katerem mora priti do pouka, prav tako uporabljata besedo "takoj". Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je besedo "takoj" treba razlagati v luči celotnih okoliščin posameznega primera; obvestilo o razlogih za pripor, dano v nekaj urah, je časovno ustrezno (Fox, Campbell and Hartley v. the United Kingdom, tč. 40 in 42; Murray v. the United Kingdom[GC], tč. 72). Iz Komentarja Ustave izhaja, da se v skladu s prakso ESČP pojem "takoj" iz tretjega odstavka 5. člena EKČP razlaga v smislu razumnega kratkega roka, pri čemer ESČP najdaljšega takega roka ni opredelilo, je pa kazuistično nakazalo, kaj ni sprejemljivo.
Pritožnik navaja, da sam prikaz besedila ni zadosten, saj policist ne razume, kaj mu je odvrnila oseba v smislu pomoči najti odvetnika, kot to predpisuje četrti odstavek 157. člena ZKP, niti ne more razčistiti okoliščin glede brezplačne dodelitve zagovornika. Po naravi stvari je sicer res, da ni mogoča ustrezna komunikacija med osebama, ki govorita različne jezike, vendar tudi glede tega velja, da je presojo o pravilnosti ravnanja treba povezati s pomenom besede "takoj", torej, ali je bila ta ovira odstranjena v razumnem času.
Pri zasegu predmetov s strani policije gre za preiskovalno dejanje, za katero zakon ne predvideva posebnih pravnih poukov, niti pisne odredbe. Policisti so ravnali po drugem odstavku 148. člena ZKP, pri čemer so že na podlagi samega zakona imeli pooblastilo za zaseg predmetov, ki bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku. Glede na to, da zakon za takšen zaseg ne predvideva posebnih obličnosti, tudi ni potrebno, da bi bil ob zasegu navzoč tolmač, ki bi obdolžencu zagotovil prevajanje v jezik, ki ga razume.
ZVEtL-1 člen 3, 24, 29, 29/1, 32, 32/1. ZNP člen 37. ZPP člen 337, 337/1, 355, 355/1.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - neobvezna izvedba naroka - odločanje na podlagi verjetnosti - posebni skupni del - splošni skupni del
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da navedeni posamezni del obstaja, niti da je bila lastninska pravica glede tega posameznega dela (kot tudi ostalih) že vpisana v zemljiški knjigi. Šlo je torej za ti. nedokončano etažno lastnino.
motenje posesti - zadnja mirna posest - lastninska pravica - pravica do posesti
V tovrstnih pravdah je obravnavanje tožbe omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.
seznam dolžnikovega premoženja - informativni seznam dolžnikovega premoženja - postopek ugotavljanja - narok - nepristop na narok - denarno kaznovanje dolžnika - izterjava denarne kazni - konec postopka - pozivni sklep - ustavitev izvršilnega postopka
Stališče v razlogih izpodbijanega sklepa, da je z izdajo sklepa o denarnem kaznovanju dolžnice postopek s seznamom dolžnikovega premoženja smiselno končan, je nepravilno. Po denarnem kaznovanju dolžnika ima sodišče še vedno možnost, da ponovno odredi dolžniku predložitev seznama premoženja in razpiše narok, če dolžnik seznama premoženja ne poda. Sodišče prve stopnje mora v primeru, ko sklep o izreku denarne kazni postane pravnomočen, omenjeno denarno kazen izterjati po uradni dolžnosti. V tem postopku (ki teče zaradi izterjave denarne kazni po uradni dolžnosti) pa ima dolžnik možnost posredovati sodišču seznam svojega premoženja, lahko pa denarno kazen plača ali ostane v celoti pasiven. V primeru, ko dolžnik poda podatke o svojem premoženju, ki omogočajo opravo izvršbe, lahko sodišče sklene, da se ga ne kaznuje, ti podatki pa so nato podlaga za nadaljevanje izvršilnega postopka, v katerem je sodišče dolžniku naložilo predložitev seznama premoženja. Že zato zgolj izdaja sklepa o denarnem kaznovanju dolžnice ne pomeni, da je postopek s seznamom dolžnikovega premoženja smiselno končan.
Utemeljena je pritožbena navedba upnika glede odločitve, ko je sodišče izvršilni postopek ustavilo iz razloga, ker upnik po pozivu sodišča v roku ni predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Pozivni sklep lahko sodišče upniku izda šele takrat, ko se postopek v zvezi s seznamom dolžnikovega premoženja pravnomočno konča.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - kontradiktornost postopka - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - predhodno vprašanje - pravnomočno razsojena stvar
Sodišče prve stopnje je izvedlo kontradiktoren postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe tako, da je dolžniku poslalo predlog v odgovor. Navedeno ravnanje sodišča prve stopnje samo po sebi ni bilo nepravilno.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 591, 591/3, 598. ZSReg člen 20, 20/2, 31, 31/2. ZPP člen 343, 343/4.
sodni register - pripojitev družbe - vpis pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu pripojitve. Vpis pripojitve ima torej konstitutiven učinek.
Iz navedenega izhaja, da vzpostavitev prejšnjega, pred izdajo izpodbijanega sklepa obstoječega registrskega stanja, ni mogoča.
OZ člen 51, 56, 58. ZPSPP člen 12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZS člen 3, 3/1.
enotna sodna praksa - najemna pogodba za poslovni prostor - obličnost spremembe pogodbe
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev primerno obrazložilo z jasnimi in skladnimi razlogi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih tako, da jo je moč preizkusiti. Res se ni posebej izjasnjevalo o vsebini odločb na katere se je kot na ustaljeno sodno prakso sklicevala tožeča stranka, je pa razumno pojasnilo zakaj v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev materialnopravne določbe na katere se je sklicevala tožeča stranka v zvezi z navedenimi odločbami. Pri tem ni spregledati, da omenjene določbe ne obravnavajo identičnega dejanskega stanja in glede na obravnavani primer ne pomenijo za odločitev relevantne ustaljene oziroma enotne sodne prakse, kot to zmotno navaja tožeča stranka. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da tudi v primeru enotne sodne prakse, ko je ta oblikovana s strani VS RS, nižja sodišča na to niso absolutno vezana in imajo pravico odstopiti od tako oblikovane sodne prakse, če za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Samovolje oziroma arbitrarnosti odločitve v obravnavanem primeru pa ni moč zaslediti.
Pisna oblika najemne pogodbe za poslovni prostor je bila predpisana v interesu strank in ne zaradi varovanja javnega interesa, zato ne pride v poštev določilo prvega odstavka 56. člena OZ o ničnosti pogodbe, ampak je treba upoštevati določilo 58. člena OZ o veljavnosti pogodbe kljub pomanjkanju obličnosti, če je bila pogodba izpolnjena, kar nedvomno smiselno velja tudi za spremembe posameznega pogodbenega določila kot je v obravnavanem primeru sprememba višine dogovorjene najemnine.