sodni register - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - poslovni naslov - dovoljenje za uporabo poslovnega prostora
Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje. Le v kolikor bi predlagatelj trdil, da prejšnji lastnik objekta D. subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu E., bi lahko nastopal kot upravičeni predlagatelj začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00040331
ZKP člen 4, 4/1, 4/4, 4/5, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/2, 148/4, 157, 157/4. URS člen 19. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5.
pravni pouk ob odvzemu prostosti - pravni pouk osumljencu - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - jezik, ki ga obdolženec razume - razlaga standarda takoj - zaseg predmetov v predkazenskem postopku
Pritožnik napačno razlaga pomen besede "takoj". Pravice, o katerih mora biti oseba, ki ji je vzeta prostost, poučena po 4. členu ZKP, se v veliki meri prekrivajo s pravicami, obseženimi v 19. členu Ustave in v 5. členu EKČP, ki glede časa, v katerem mora priti do pouka, prav tako uporabljata besedo "takoj". Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je besedo "takoj" treba razlagati v luči celotnih okoliščin posameznega primera; obvestilo o razlogih za pripor, dano v nekaj urah, je časovno ustrezno (Fox, Campbell and Hartley v. the United Kingdom, tč. 40 in 42; Murray v. the United Kingdom[GC], tč. 72). Iz Komentarja Ustave izhaja, da se v skladu s prakso ESČP pojem "takoj" iz tretjega odstavka 5. člena EKČP razlaga v smislu razumnega kratkega roka, pri čemer ESČP najdaljšega takega roka ni opredelilo, je pa kazuistično nakazalo, kaj ni sprejemljivo.
Pritožnik navaja, da sam prikaz besedila ni zadosten, saj policist ne razume, kaj mu je odvrnila oseba v smislu pomoči najti odvetnika, kot to predpisuje četrti odstavek 157. člena ZKP, niti ne more razčistiti okoliščin glede brezplačne dodelitve zagovornika. Po naravi stvari je sicer res, da ni mogoča ustrezna komunikacija med osebama, ki govorita različne jezike, vendar tudi glede tega velja, da je presojo o pravilnosti ravnanja treba povezati s pomenom besede "takoj", torej, ali je bila ta ovira odstranjena v razumnem času.
Pri zasegu predmetov s strani policije gre za preiskovalno dejanje, za katero zakon ne predvideva posebnih pravnih poukov, niti pisne odredbe. Policisti so ravnali po drugem odstavku 148. člena ZKP, pri čemer so že na podlagi samega zakona imeli pooblastilo za zaseg predmetov, ki bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku. Glede na to, da zakon za takšen zaseg ne predvideva posebnih obličnosti, tudi ni potrebno, da bi bil ob zasegu navzoč tolmač, ki bi obdolžencu zagotovil prevajanje v jezik, ki ga razume.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041961
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Glede na novejše odločitve Vrhovnega sodišča RS v zvezi s pravico pripadnikov SV do nadomestila oziroma odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek na misijah v tujini je treba pri presoji, ali je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek, izhajati iz narave in namena pravice do tedenskega počitka. Tedenski počitek je namenjen oddihu ter skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. To izključuje obveznost delavca, da mora opravljati delo in delovne naloge po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Skladno s stališči Vrhovnega sodišča RS spoštovanje pravil delovanja in obnašanja v vojski oziroma spoštovanje pravil mednarodne misije ne pomeni opravil, ki izključujejo možnost tedenskega počitka oziroma samo po sebi ne pomeni, da vojakom počitek ni zagotovljen.
voznik tovornega vozila - nadurno delo - odpoved pravici - poravnava - sporazum
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev zahtevka iz naslova nadur in vračila odtegnjenih zneskov od plače oprlo na Sporazum o medsebojnih obveznostih, ki sta ga tožnik in tožena stranka podpisala po tem, ko je tožniku pri toženi stranki prenehalo delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V tem sporazumu sta se stranki strinjali, da je delodajalec izpolnil vse obveznosti do delavca (III. točka sporazuma) in da soglašata, da je ta sporazum odraz njune prave volje ter da po podpisu tega sporazuma druga do druge nimata več nikakršnih finančnih zahtevkov iz naslova obveznosti iz delovnega razmerja (IV. točka sporazuma). V V. točki sporazuma sta stranki zapisali tudi, da s podpisom tega dogovora izjavljata, da sta seznanjeni z vsebino tega dogovora in njihovimi posledicami ter da izjavljata, da odraža njuno pravo voljo.
Bistveno je, da je Vrhovno sodišče RS v razveljavitvenem sklepu VIII Ips 191/2018 z dne 21. 5. 2019 zavzelo stališče, da se delavec zgolj vnaprej ne more veljavno odpovedati pravici iz delovnega razmerja, medtem ko s pravico, ki jo je že pridobil oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove.
ZDR-1 člen 49, 49/4, 118.. ZGD-1 člen 268, 268/2, 268/2-4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - predsednik uprave - direktor - razrešitev s funkcije - sodna razveza
Vrhovno sodišče je glede določbe četrtega odstavka 49. člena ZDR-1 zavzelo stališče, da je določba kogentne narave, zato se tožnik v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje funkcije predsednika uprave ni mogel veljavno dogovoriti za prenehanje prejšnje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker ta pogodba o zaposlitvi s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi ni prenehala veljati, je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki nezakonito.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Glede na ugotovljeno, konkreten primer odstopa od primerov, na katere se sklicuje pritožba, saj je tožnik trpel bolečine v precej daljšem časovnem obdobju, tako rekoč eno leto.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00040241
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 44.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - izpodbojna zakonska domneva
Po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 velja domneva, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi kot pripadajoče zemljišče po merilih iz 43. člena tega zakona, last lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003. Ta domneva je izpodbojna, a je pritožnici, na kateri je trditveno in dokazno breme, v postopku ni uspelo izpodbiti.
začetek postopka osebnega stečaja - sodne počitnice - nujne zadeve - preložitev naroka - zemljiško pismo - upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja - obstoj upnikove terjatve
Res je pričakovano, da odvetniki dopust koristijo v času sodnih počitnic, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni upravičenega razloga za preložitev naroka.
Dolžnik je vsekakor imel možnost, da si pred narokom zagotovi strokovno pomoč; če odvetnik, ki si ga je najprej izbral, zaradi dopusta ni bil na razpolago (pa o tem niti ni predložil kakšnega dokaza), bi lahko poiskal drugega. Ob upoštevanju, da gre za nujno zadevo, v teh pa sodišča opravljajo naroke tudi med sodnimi počitnicami, sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo dolžnikovi prošnji za preložitev naroka.
Upnik je poskusil priti do poplačila terjatve tudi z izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – navedenih zemljiških pisem, vendar pa ni bil uspešen kljub pravnomočnemu sklepu o izvršbi. S tem je dejansko izkazal verjetnost obstoja svoje terjatve do dolžnika.
Pravnomočen sklep o izvršbi ne predstavlja izvršilnega naslova ali temelja terjatve, vendar pa še dodatno kaže na obstoj terjatve. In ne v izvršilnem postopku ne zunaj njega dolžnik nikoli ni uveljavljal ničnosti zemljiških pisem ali s tožbo zahteval njihove vrnitve.
ZKP člen 83, 83/2, 154, 154/1, 154/2, 156, 156/1, 285e.
izločitev nedovoljenega dokaza - prikriti preiskovalni ukrep - instrukcijski ali prekluzijski rok - avtentična razlaga zakona
Po prepričanju sodišča druge stopnje, gre citirano ustavno odločbo tolmačiti in izvajati tako, da se sporno gradivo ne uniči, razen v primeru, ko državni tožilec izjavi, da kazenskega pregona ne bo začel, zapečati pa se tedaj, ko državni tožilec po poteku dveletnega roka ne izkaže nobene aktivnosti v zvezi z nadaljevanjem kazenskega pregona.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
materialni stroški - sodni tolmač
Zato sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je stroške porabljenega materiala – papirja, izračunalo na podlagi dejanske cene listov A4 formata. Stroške porabe morebitnega drugega materiala, sodna tolmačka izrecno namreč ni priglasila. Na stroškovniku je sicer navedena opomba o tem, kaj vse lahko predstavljajo materialni stroški po prvem odstavku 49. člena Pravilnika, vendar pa iz samega stroškovnika med priglašenimi materialnimi stroški, ni mogoče razbrati ničesar drugega kot stroške papirja. Katere, v opombi pod številko 2 navedene materialne stroške, predstavlja znesek 0,20 EUR za eno stran, namreč tolmačka našteva šele v pritožbi, ki pa je ne dokumentira.
Da obstaja vzročna zveza med ravnanjem obtoženca 19. 4. 2018 in uradnim dejanje, ki ga je v okviru svojih pravic zoper obtoženca opravil oškodovanec 3. 4. 2018, z ugotovitvami katerega pa se obtoženi ni strinjal, kaže dejstvo, da je ob prihodu pred stavbo družbe D., obtoženi iskal ravno oškodovanca, kateremu je tudi očital domnevne nepravilnosti v tem postopku, slednje pa priznava tudi sam obtoženec. Tako tudi po presoji pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je obtoženi 19. 4. 2018 poiskal oškodovanca z namenom, da se mu maščuje za predhodni upravni postopek, s katerim se ni strinjal in ko ga je našel, mu verbalno grozil, vanj pljunil in ga tudi fizično napadel. Pritožnica sicer ponavlja zagovor obtoženca, da se je tega dne obtoženi do cestninske baze D. odpravil zato, da bi razjasnil, da nima tahografa, ker ga po uredbi EU 561/2006 ne potrebuje, čemur pa ni mogoče slediti. Če bi bilo to res, potem bi bilo edino logično, da bi obtoženi ob prihodu iskal B. M., ki mu je dan pred tem poslal poziv za predložitev tahografa, in celo prekinil telefonski pogovor pred obravnavanim dogodkom, v katerem mu je obtoženec poskušal pojasniti, da mu tahografa ni potrebno imeti. V nasprotju s tem, pa je obtoženi iskal le oškodovanca, ki pa s tahografom ni imel nobene zveze, kar v povezavi z izrečenimi očitki, ki so se nanašali na predhodni postopek, jasno kaže na obtoženčev namen maščevanja oškodovancu zaradi tega postopka.
podjemna pogodba - napake izvedenih del - odgovornost podjemnika za napake - pravočasno grajanje napak - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za uporabo 636. člena OZ. Sodišče je namreč ugotovilo, da tudi v kolikor potisk stekla ni bil skladen z naročilom, je toženec morebitne napake grajal šele po treh dneh in še v aprilu (dva meseca po izvedbi) smatral, da je za to odgovoren avtor datotek vzorca. Glede na to pa ni mogoče zaključiti, da se je podjemnik zavedal ali bi se moral zavedati napak dela, če je še naročnik sam za to krivil tretjo osebo in razlog izvira v nejasnosti datotek z vzorci.
Zbiranje, obdelava, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, pa je v skladu s 149. členom Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) obvezna gospodarska javna služba, ki jo zagotavlja občina. Slednja pa je tudi predpisala obvezno vključitev vseh povzročiteljev odpadkov v organiziran sistem odvažanja odpadkov in jim naložila obveznost poravnavanja stroškov.
spor majhne vrednosti - javnopravna odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja državnega organa - premoženjska škoda - kvalificirana stopnja napačnosti - načelo subsidiarnosti - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze
Vsako neskladje s pravom še ni podlaga za odškodninsko odgovornost.
denarno kaznovanje pooblaščenca - žalitev sodišča - žalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku - grožnja - višina denarne kazni - kontekst podanih izjav
Pritrditi je pritožbi, da napoved vložitve kazenske ovadbe samo po sebi ni nekaj protipravnega. Gre za dovoljeno pravno sredstvo, ki se ga lahko posluži tudi stranka. Nikakor pa ne drži, da je v sodni dvorani dovoljeno groziti sodnici in izvedenki, da bosta imeli zaradi dela, ki ga opravljata, »hude težave« in bosta utrpeli »zelo zelo hude posledice«. V tem pogledu pritožbeno sodišče izpostavlja, da je treba razlikovati med izjavami, ki pomenijo kritiko sodniškega dela ali izvedenskega mnenja (ad rem), in izjavami, ki pomenijo osebni napad na sodišče in njegove pomočnike (ad personam).
ZIS člen 91, 91/1, 91/2, 91/3, 91/4.. ZSDU člen 95, 95/1.. ZKolP člen 3.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2011) člen 73.
napitnina - plačilo razlike plače - delovna uspešnost - krupjeji
Ni pravilno pritožbeno stališče tožnika, da je sporazum delitev napitnine uredil v nasprotju z določbo 91. člena ZIS. Tožena stranka je napitnine razdelila izključno med delavce, ki delajo na delovnih mestih, ki jih določa 91. člen ZIS, ter sorazmerno z njihovim prispevkom k višini pobrane napitnine. V kolikor bi šteli, da 91. člen ZIS dopušča delitev napitnine le na način, za katerega se zavzema tožnik, torej da se del napitnine, pobran na igralni mizi, ne sme prenesti v skrinjico za napitnine pri blagajni, ter da pri delitvi napitnine, zbrane na igralnih mizah, ne smejo biti udeleženi nadzorniki igralnih aparatov, temveč le krupjeji oziroma nadzorniki igralnih miz, ne bi prepuščal podrobnejše ureditve panožni kolektivni pogodbi. Besedilo ZIS namreč določa (le) delovna mesta, ki sodelujejo pri delitvi napitnine, ter kriterij za delitev (sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici). Glede na to, da zakon prepušča podrobnejšo ureditev panožni kolektivni pogodbi, ureditev v 91. členu ZIS ni tako izključujoča, kot to meni tožnik.
Ker je imel sporazum, po pravilnem stališču sodišča prve stopnje, naravo kolektivne pogodbe, ter je v skladu s sorazmernim prispevkom vseh delavcev, ki jih opredeljuje 91. člen ZIS, podrobneje določil način delitve napitnine, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Tudi ureditev v sporazumu, da se 10 % napitnine, pobrane na igralnih mizah, prenese v napitnino na blagajni, upošteva določbo iz 91. člena ZIS o delitvi glede na sorazmerni prispevek.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042277
ZDR-1 člen 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 5, 9, 12.. OZ člen 131, 149, 153, 153/2, 171, 179, 179/2.. ZVISJV-UPB2 člen 23.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - strah
Kot nevarno dejavnost je mogoče šteti dejavnost, pri kateri obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi, nevarnost lahko izvira iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem tako s skrbnim nadzorom in spoštovanjem pravil za njeno izvajanje ni mogoče preprečiti okoliščin, v katerih bi bila nevarna dejavnost izvajana. Glede na sevanje, ki ga predstavlja vir (izotop), ki ga je treba po opravljeni ekspoziciji spraviti v vsebnik, je tudi defektoskop mogoče šteti za nevarno stvar v smislu 149. člena OZ.
Glede na ugotovljeno, da je bil defektoskop okvarjen, da tožnika nista bila ustrezno usposobljena za ravnanje z njim, da tožena stranka ni izvajala rednega pregledovana defektoskopa in ni skrbela za kalibracijo merilnika, da je tožena stranka tudi kršila določbe dolžnega nadzorstva po 5., 7. in 8. točki 23. člena Zakona o varstvu pred sevanji in jedrski varnosti in določbe Pravilnika o uporabi virov sevanja sevalni dejavnosti, tožnikoma ni mogoče pripisati sokrivde za nastalo škodo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00040010
ZPP člen 2, 2/1, 226, 227, 350, 350/3. ZIZ člen 60, 60/2, 60/3, 65, 65/6, 87, 87/1. SPZ člen 40, 57, 57/1, 60, 60/1, 64, 64/1, 64/2. OZ člen 50, 50/1, 54, 54/1, 104, 104/2, 520, 520/2.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na zarubljenem predmetu - odločitev sodišča preko postavljenega zahtevka - najemna pogodba - posest stvari - lastnik stvari - rubež - poslovni prostor - proizvodna dejavnost - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na premičnini - dobra vera - razpolagalna sposobnost - veljavni pravni naslov - kupna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - veljavnost pogodbe - dogovorjena obličnost pogodbe - vpis zastavne pravice - rok za plačilo - bistvena sestavina pogodbe - pridržek lastninske pravice na premičnini - pravica, ki preprečuje izvršbo - izročitev stvari v posest - pravica do izjave - prepozno predložen dokaz - dokaz z vpogledom v listino
Glede na to, da se tožnica sklicuje na prvi odstavek 60. člen SPZ (ki določa, da se lastninska pravica na premičnini pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja) in poudarja, da so bile zarubljene stvari v njeni posesti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za pridobitev lastninske pravice zgolj izročitev stvari v posest ne zadošča. Pravilo 40. člena SPZ, ki se nanaša na pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom, se namreč nanaša tako na nepremičnine kot premičnine. V skladu s to določbo se zato za veljaven prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon, ter razpolagalna sposobnost prenosnika. Pravni naslov in razpolagalna sposobnost sta splošna pogoja, in ima le sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev pri premičninah drugačno vsebino kot pri nepremičninah.
stroški postopka - umik tožbe zaradi izpolnitve - pravočasen umik tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - začetek stečajnega postopka med pritožbenim postopkom
Drži tudi pritožbeni očitek, da tožeča stranka ne bi bila dolžna plačati toženi stranki pravdnih stroškov, ker je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, kar je v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa.
OZ člen 104, 122, 190, 659. ZJN-3 člen 67, 95, 95/4, 95/5. ZPVPJN člen 5, 14, 42, 44. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 28, 34.
javni razpis - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pogodbena cena del - klavzula ključ v roke - dopustnost klavzule - spreminjanje bistvenih elementov razpisnih pogojev - neupravičena pridobitev - razveza pogodbe - sprememba pogodbe - spremenjene okoliščine - zmota
Določba, kot je navedena tako v osnutku pogodbe kot v sami pogodbi, definira klavzulo "ključ v roke".
Klavzula "ključ v roke" je dopustna tudi pri drugih pogodbah in ne le pri gradbeni pogodbi.
Iz definicije neupravičene pridobitve je razvidno, da je podana le, če je bil nekdo obogaten na škodo drugega brez pravnega temelja. Pravdni stranki pa sta sklenili pogodbo za sanacijo kmetijskih zemljišč.
Že iz razpisni dokumentaciji priloženega osnutka pogodbe izhaja, da tožena stranka želi skleniti pogodbo za sanacijo točno določenih kmetijskih zemljišč za fiksno ceno, na katero ne bodo vplivala nepredvidena, presežna ali manjkajoča dela. Tožeča stranka je tako zahtevo sprejela že s prijavo na razpis, še dodatno pa s podpisom pogodbe, kjer je dodano le ime klavzule (ključ v roke), ki je bila vsebinsko opredeljena že ob razpisu.
Po sklenitvi pogodbe ne more več uveljavljati, da priprava javnega naročila ni bila skrbna ali da ni pripravljena celotna ustrezna dokumentacija. To je imela možnost storiti le pred prijavo na razpis in uveljavljati v postopku pravnega varstva po - ZPVPJN.
Sodno varstvo po 42. členu ZPVPJN ni namenjeno izbranemu ponudniku, temveč lahko izpodbojnost pogodbe uveljavlja oseba, ki ima pravni interes, ali zagovornik javnega interesa. Pravni interes za sklenitev pogodbe pa ima lahko le neizbrani ponudnik, kar tožeča stranka ni.
Tožeča stranka ne more zahtevati razveze pogodbe, saj je bila pogodba razvezana že pred vložitvijo tožbe.
Dogovorjena je bila fiksna cena za sanacijo vseh v pogodbi navedenih zemljišč, s spremembo te klavzule pa bi se pogodba tako spremenila, da bi morala tožena stranka izvesti nov postopek javnega naročanja. Sprememba pogodbe brez izvedbe novega javnega naročila, kot jo želi tožeča stranka, pa ni mogoča in je tudi sodišče ne more dovoliti.
Spremenjene okoliščine povzročijo ali razvezo pogodbo ali pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev, nikakor pa ni mogoče oboje naenkrat.
Zmota v obravnavanem primeru ni pravno relevantna, saj tožeča stranka ni ravnala z dolžno skrbnostjo.