Iz povzetih procesnih opravil in vlog v spisu izhaja, da je predlagatelj sam povzročil, da do vsebinske obravnave predloga, ki ga je vložil, ni prišlo. Nasprotna udeleženka je bila v ugovornem postopku uspešna, naroka na katerem bi se predlog vsebinsko obravnaval ter bi se lahko dokazno ovrednotile okoliščine primera, pa ni bilo zaradi razlogov na strani predlagatelja. Zato ni mogoče ugotavljati (niti za potrebe stroškovne odločitve), ali sta oba udeleženca prispevala h konfliktni situaciji, ki naj bi opravičevala vložitev tega predloga.
ZFPPIPP člen 48, 48/1, 121, 121/3, 360, 360/1, 360/2, 364, 364/1, 364/2, 371, 371/10. ZPP člen 111, 111/3.
stečajni postopek - razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase - rok za ugovor - pravočasnost ugovora - načelo hitrosti stečajnega postopka - prekluzivni rok - dolžnikova pravica do izjave - zmotna uporaba materialnega prava
Tudi po oceni višjega sodišča specialno pravilo (15 dnevni rok) velja zgolj za prednostne terjatve, ki pa imajo v stečajnem postopku poseben položaj (zanje med drugim ne velja obveznost enakega obravnavanja upnikov iz 35. člena ZFPPIPP, prednostnih terjatev ni treba prijaviti ...). Krajši rok je bil določen zaradi varstva in drugačne (privilegirane) obravnave posebne skupine terjatev oziroma upnikov (predvsem delavci stečajnega dolžnika, ki so posebej ranljiva skupina). Podobnega razloga pri terjatvah, zavarovanih z ločitveno pravico, ni najti. Te ne potrebujejo posebne zaščite s strani zakonodajalca, saj jih varuje že ločitvena pravica. Poleg tega bi zakonodajalec, če bi želel, da tudi v primeru poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico, velja specialno pravilo (krajši rok za ugovor od roka, kot velja na splošno), torej če bi štel, da je zavarovanje z ločitveno pravico tisti element ali temelj, ki upravičuje uporabo specialnih pravil o krajšem roku), to moral v 371. členu ZFPPIPP tudi izrecno zapisati.
ZDR-1 člen 142, 142/1, 151, 151/1.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1, 19a/3.
odmera letnega dopusta - nočno delo - policist
Sodišče prve stopnje je upoštevalo izračun tožnika, ki je delež nočnega dela izračunal glede na ure dejansko opravljenega dela (1720 ur) in ki v fond delovnega časa ni štel delovnih ur upravičene odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta (272 ur). Ugotovilo je, da je tožnik nočno delo v spornem letu opravljal 35,23 % polnega letnega delovnega časa (606 ur/1720) in na tej podlagi zaključilo, da je upravičen do dodatnega dneva letnega dopusta po točki c/ prvega odstavka 19.a člena KPP.
Pritožba izračunu sodišča prve stopnje utemeljeno nasprotuje z navedbami, da je treba pri razlagi pojma "polni letni delovni čas" iz prvega odstavka 151. člena ZDR-1 upoštevati določbo prvega odstavka 142. člena ZDR-1, ki delovni čas definira kot efektivni delovni čas in čas odmora po 154. členu tega zakona ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Pravilen je zato izračun tožene stranke, ki je v pojem "polni letni čas" štela tudi čas (ure) tožnikovih upravičenih odsotnosti od dela. Drugačna razlaga tega pojma bi po pravilnem navajanju pritožbe lahko vodila v neenako obravnavo delavcev. Kljub natančno določenim pogojem za pridobitev dodatnih dni letnega dopusta iz naslova posebnih pogojev dela po 19.a členu KPP, bi namreč lahko z dela dlje časa upravičeno odsotni delavci (npr. zaradi bolezni) pogoje za priznanje dodatnih dni letnega dopusta izpolnili z bistveno manjšim številom opravljenih ur v manj ugodnem delovnem času kot delavci, ki so bili z dela odsotni le za čas izrabe rednega letnega dopusta.
Ker tožnik ni izpolnjeval pogojev za nočnega delavca iz 151. člena ZDR-1, mu tožena stranka pri odmeri letnega dopusta za sporno leto utemeljeno ni priznala dodatnega dneva letnega dopusta po točki c/ prvega odstavka 19.a člena KPP.
Po določbi 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP so dolžnosti pričevanja oproščeni obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki v svaštvu do vštetega drugega kolena. Med slednje spada tudi obdolženčeva snaha S. Š. P.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041961
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Glede na novejše odločitve Vrhovnega sodišča RS v zvezi s pravico pripadnikov SV do nadomestila oziroma odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek na misijah v tujini je treba pri presoji, ali je bil tožniku zagotovljen tedenski počitek, izhajati iz narave in namena pravice do tedenskega počitka. Tedenski počitek je namenjen oddihu ter skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. To izključuje obveznost delavca, da mora opravljati delo in delovne naloge po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Skladno s stališči Vrhovnega sodišča RS spoštovanje pravil delovanja in obnašanja v vojski oziroma spoštovanje pravil mednarodne misije ne pomeni opravil, ki izključujejo možnost tedenskega počitka oziroma samo po sebi ne pomeni, da vojakom počitek ni zagotovljen.
Na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev je sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da tožnica ni dokazala, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena zavarovalna pogodba za nezgodno družinsko zavarovanje, ki naj bi predstavljala pravno podlago obveznostim toženca, ki jih v tej pravdi uveljavlja tožnica.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - trajno zdravljenje - pogoji za sprejem - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska zasedenost - odložitev izvršitve - pravice varovancev zavoda
Namestitev nasprotnega udeleženca v zavod, ki mu ne zagotavlja osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje bi pomenila hud poseg v njegove ustavne pravice. Prav tako pa ne pride v poštev možnost, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov do namestitve sploh ne pride in se utemeljen predlog za namestitev zaradi tega zavrne. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerna rešitev, da se sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek pritožnika odloži do sprostitve zmožnosti zavoda za namestitev, s katero ne bodo kršene ustavne pravice nasprotnega udeleženca, pa tudi ostalih varovancev.
KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4. ZNPPol člen 123, 123/2, 123/2-8, 128, 128/1-2, 129. ZSKZDČEU-1 člen 235.
izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - hramba DNK podatkov - zakonska rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - rok za izbris obsodbe - storitev novega kaznivega dejanja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Če obsojenec stori novo kaznivo dejanje v roku iz četrtega odstavka 82. člena KZ-1 po sodbi domačega sodišča (Republika Slovenija) ali po sodbi tujega sodišča (druge države), je tako ugotovljena okoliščina ovira, da takšen obsojenec ne more biti zakonsko rehabilitiran.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da se pri presoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence upoštevajo samo podatki, ki so vpisani v nacionalno evidenco. Na uporabo Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) namreč napotuje Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (235. člen), sprejet na podlagi več Okvirnih sklepov Sveta EU.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 41, 42.
nagrada za izvedensko mnenje - pisno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - dodatna dokumentacija - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina uporabnine
Sodišče prve stopnje sodni cenilki - izvedenki nagrade za zbiranje dodatne dokumentacije ni priznalo iz razloga, ker bi bila ta (dokumentacija) premalo obsežna, ampak na podlagi ugotovitve, kaj naj bi dodatna dokumentacija, ki jo je cenilka v stroškovniku navedla, predstavljala in zaključka, da je pridobitev tržnih podatkov za oceno višine uporabnine prostora že obseženo v postavki izdelave izvedeniškega mnenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039701
KZ-1 člen 57, 58, 220, 220/1. ZKP člen 105, 105/2.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek
ZKP v drugem odstavku 105. člena določa, da lahko sodišče prisodi v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, oškodovancu premoženjskopravni zahtevek v celoti; lahko mu ga prisodi deloma in ga s presežkom napoti na pravdo. Če pa podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, napoti sodišče oškodovanca na pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom. Pritožbeno sodišče k tej citirani zakonski določbi še dodaja, da lahko sodišče v adhezijskem postopku odloči tudi o tistem delu premoženjskopravnega zahtevka, ki je z obdolženčevim kaznivim dejanjem povezan, ne pa tudi izrecno zajet z izrekom.
Pritožnik ne more uspeti s pavšalno navedbo, da je izvršitelj do sedaj poslal samo poziv k plačilu terjatev upnikov, kar verjetno ne more znesti toliko kot zahteva upnik. V računu izvršitelja so stroški za delo izvršitelja (nagrada in povračilo stroškov) jasno navedeni tako po vrsti kot po pravni podlagi, zato mora biti tudi pritožba konkretnejša. Izvršitelj je račun izstavil upniku, ki mora predhodno kriti stroške oprave izvršbe. Ta je na podlagi pravila o končnih stroških postopka utemeljeno zahteval, da mu jih dolžnik povrne.
krajevna in stvarna pristojnost - zasebna tožba - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - objava žaljivih vsebin na spletni strani - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Zato je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti posebna pravila za določanje krajevne pristojnosti, ker gre za posebno pristojnost (člen 28/III ZKP).
ZKP člen 26, 26/1, 28, 28/3. KZ-1 člen 158, 158/2, 160, 160/2.
krajevna in stvarna pristojnost - objava žaljivih vsebin na spletni strani - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, ki vsak s svojo obrazložitvijo utemeljeno opozarjajo na posebnost (specifičnost) izvršitve domnevno storjenih kaznivih dejanj po vloženi zasebni tožbi, zaradi katere je treba namesto pravil, ki določajo splošno krajevno pristojnost iz prvega odstavka 26. člena ZKP, uporabiti posebna pravila za določanje krajevne in stvarne pristojnosti iz tretjega odstavka 28. člena ZKP. Objava trditev na spletnih straneh je primerljivo enaka objavi trditev s tiskom iz prvega odstavka 28. člena ZKP, s čemer je v obeh primerih omogočeno večjemu ali celo neskončnemu številu ljudi, da se s temi trditvami tudi seznanijo. Ker pa so lahko po seznanitvami prizadeti številni posamezniki, ki bi se v izbiri krajevne pristojnosti sodišča morali poenotiti, kar je prej neverjetno kot možno, je krajevna pristojnost sodišča v takšnih primerih po zakonodajalcu posebej določena (posebna pristojnost).
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko pravilno pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Tožeča stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da predloga ni dopolnila, obrazloženo ni izpodbijala. Sodišče prve stopnje je njen predlog po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP torej pravilno zavrglo.
Tožeča stranka je v ugovoru zoper plačilni nalog ugovarjala le, da sodna taksa ni pravilno odmerjena in da se taksne obveznosti na podlagi vsebine plačilnega naloga ne da preizkusiti. Pritožbene navedbe, da taksna obveznost ni nastala, tako pomenijo pritožbene novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene, saj tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP).
odmera kazni obsojencu - kršitev kazenskega zakona - enotna kazen
Po določbi prvega odstavka 55. člena KZ-1 izreče sodišče, če sodi obsojenca zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazni po prejšnji obsodbi, ali zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil med prestajanjem zapora, za vsa kazniva dejanja enotno kazen po 53. členu KZ-1; pri tem upošteva, da je prej izrečena kazen že določena. Kazen ali del kazni, ki jo je obsojenec že prestal, se mu všteje v izrečeno kazen zapora. Kot je razvidno iz pritožbeno izpodbijane odločbe o kazenski sankciji, je prvostopno sodišče striktno postopalo po citirani zakonski določbi, ki je sicer kogetne nanarave. Sodišče je po njej dolžno postopati, morebitni drugačni dogovori, tudi v sporazmu o priznanju krivde, pa niso dovoljeni. Če sodišče namreč ne ravna po tej določbi, stori kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki jo je sodišče druge stopnje dolžno sanirati po uradni dolžnosti.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - sodba presenečenja
Pritožbeni očitek je neutemeljen, saj je o sodbi presenečanja mogoče govoriti tedaj, če sodišče opre svojo odločitev na pravno podlago, na katero niti ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in zato ni navajala dejstev, ki so glede na presenetljivo pravno podlago, bistvenega pomena. Drugačna presoja sodišča prve stopnje ob nespremenjenih trditvah pravdnih strank in na podlagi teh trditev ugotovljenega dejanskega stanja, pa ne more pomeniti sodbo presenečenja.
Očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da se ne da preizkusiti in da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14.točki drugega odstavka 339.člena ZPP ni utemeljen, ker je po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje podalo razloge o vseh odločilnih dejstvih, pritožba pa pod ta očitek skriva lastno dokazno oceno in očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično pritožbeno neutemeljen očitek o zmotni uporabi materialnega prava.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - znak kaznivega dejanja - opis dejanja - preslepitev
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v opisu obeh kaznivih dejanj obtoženčevo preslepitveno ravnanje konkretizirano v skladu z aktualno sodno prakso.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00038887
ZVPot člen 22, 23. OZ člen 6, 119, 119/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZPotK člen 1.
kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost - poroštvo - pojasnilna dolžnost banke do porokov - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja
Tožeča stranka ni dokazala, da bi bilo toženi stranki znano, da bodo tečajne spremembe takšne in da bi banke zaradi tečajnih gibanj ustvarjale zaslužke. Posameznik zgolj zaradi okoliščine, ker je pogodbo sklenil v vlogi potrošnika, ne more biti odvezan od minimalne skrbnosti, ki se v skladu s prvim odstavkom 6. člena OZ pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu. Tudi če je bančna uslužbenka povedala, da s kreditom v tuji valuti sprejema valutno tveganje in da tečaj franka pred sklenitvijo pogodbe ni bistveno nihal, to ne pomeni, da je bil potrošnik zaveden. Treba je upoštevati vse okoliščine primera.
Pojasnilna dolžnost banke velja tudi nasproti porokom.
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/1, 453. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - stroški upravnika - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - zavrnitev dokaznih predlogov - neprerekane navedbe
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je prva toženka zahtevala izvedbo naroka s tem, ko je predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Dokazni predlog za zaslišanje priče ali stranke namreč ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člena ZPP, saj ni nujno, da bo oz. bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo. Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.
Pritožnica tudi ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da ne držijo zapisi v 27. točki obrazložitve. Navedbe, ki jih tam povzema sodišče prve stopnje, tožeča stranka namreč je podala, in sicer v prvi vlogi, s katero je dopolnila tožbo, pritožnica pa v pritožbi niti ne zatrjuje, da bi jih v postopku pred sodiščem prve stopnje prerekala in če, kje. Ker neprerekanih dejstev ni treba dokazovati (drugi odstavek 214. člena ZPP), pritožnica tudi ne more uspeti z očitki, da so te trditve nepreverjene in nedokazane.