regulacijska začasna odredba - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved izvajanja gradbenih del - delitev nepremičnin - delitev solastnine - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - nenadomestljiva škoda - restriktivna razlaga - denarna restitucija
Glede na ustaljeno sodno prakso regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati le zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izdaja takšne začasne odredbe je mogoča samo v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma „nenadomestljiva škoda“ in ob tehtanju položajev obeh strank.
V prvostopenjskem izreku opisano obdolženkino izvršitveno ravnanje se kaže v preslepitvi finančnega organa s predložitvijo obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015 kot pravega, pri čemer opis ne presega navedb o tem, da je obdolženka navedla lažne podatke o davčnih odhodkih, davčni osnovi in obračunanem davku od dohodkov iz dejavnosti, oblikovanih in uveljavljenih v nasprotju z davčnimi predpisi, zaradi česar je izkazala prenizko davčno obveznost za obdobje od 1. 1. 1015 do 31. 12. 2015, pa skupna višina neporavnanih obveznosti predstavlja znesek 52. 611,19 EUR.
Iz opisa kaznivega dejanja ni razvidno, kateri podatki o odhodkih bi naj bili lažni, to je iz katerega naslova ter za kakšen znesek in posledično za kakšen znesek nepravilna davčna osnova in obračun davka od dohodkov iz dejavnosti. Šele iz razlogov izpodbijane sodbe je razbrati, da je obdolženka v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015 navedla lažne podatke o odhodkih iz naslova stroškov in sicer med odhodke izkazala posamezne stroške na podlagi neverodostojnih listin, konkretno za štiri račune vnesla višje vrednosti kot so bile dejansko in vnesla fiktivne račune v skupnem znesku 117.792,37 EUR, kar pomeni, da je za ta znesek neupravičeno zmanjšala prihodke in s tem tudi dobiček ter davčno osnovo za leto 2015.
Dejstev in okoliščin, ki bi jih moral vsebovati izrek sodbe, a je njihova navedba v njem pomanjkljiva, pa ni mogoče nadomeščati z razlogi sodbe.
Navedba lažnih podatkov je konstitutiven znak predmetnega kaznivega dejanja, zato je konkretizacija tega zakonskega znaka nujna. Dejanja, katerega zakonski znaki v izreku sodbe niso v celoti konkretizirani, ni kaznivo dejanje; glede na določbo prvega odstavka 28. člena ustave Republike Slovenije pa " nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo".
krajevna pristojnost - izrek sodišča za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti - odstop zadeve drugemu sodišču - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - kraj storitve kaznivega dejanja - pristojnost po kraju prebivališča obdolženca
Ker kraj storitve kaznivega dejanja v opisu kaznivega dejanja ni naveden, prav tako pa ga ni mogoče razbrati iz listinske dokumentacije spisa, je zaključiti, da kraj storitve kaznivega dejanja ni znan. Za predmetno zadevo je zato v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZKP krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče .
lastninjenje kmetijskih zemljišč - pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - menjalna pogodba - nični pravni posli
Republika Slovenija kot tožeča stranka je že z dnem 11. 3. 1993 na originarni predobitni način pridobila lastninsko pravico na obeh nepremičninah in tako kasneje sklenjeni pravni posli, pri katerih kot dejanska lastnica ni bila udeležena, nimajo pravnega učinka na pridobitev oziroma izgubo njene lastninske pravice na obeh nepremičninah. Menjava lastninske pravice, ki se je kasneje zgodila zaradi nepravilnega lastninjenja obeh nepremičnin, ki bi morali "ex lege", torej po 14. členu ZSKZ postati last RS in preiti na sklad zemljišč, ni bila zakonita, zato je zahtevku pod točko I. izreka sodbe, sodišče prve stopnje pravilno ugodilo.
sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - samostojni podjetnik posameznik - premoženjsko stanje prosilca - ogrožanje dejavnosti - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - javno objavljeni podatki - zadnje letno poročilo - vmesna bilanca - pritožbene novote
Za odločanje o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse je v obravnavanem primeru (ko gre za postopek v zvezi z dejavnostjo samostojnega podjetnika posameznika) bistveno vprašanje, ali bi plačilo sodne takse v celotnem znesku oziroma ali bi njeno takojšnje plačilo ogrozilo dejavnost predlagatelja - samostojnega podjetnika posameznika - in ne vprašanje, kako to vpliva na sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj oziroma njegovi družinski člani (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Prav tako pa se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 (tj. samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo ali pravne osebe) ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - popolna vloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse z dne 17. 6. 2020 ne samo, da ni posredovala soglasja, da eventualne manjkajoče podatke, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče pridobi samo. Posredovala ni tudi drugih podatkov, ki jih je sodišče prve stopnje zahtevalo. Na sklep sodišča prve stopnje ni odgovorila, zato je ostal predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo nepopoln. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00039834
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1-4. ZPP člen 254, 254/1, 254/2.
parcelacija - pripadajoče zemljišče k stavbi - nasprotni udeleženci - redna raba stavbe - prostorski akt - dostopna pot - dejavnost projektiranja - urbanistični red - gradbena parcela - zemljiški kataster - parkirna mesta - sodni izvedenec - izvedenec geodetske stroke - pravica do enakega varstva
Sodišče je glede na pojasnila izvedenke urbanistične stroke in izvedenca geodetske stroke sklenilo, da dopolnitev izvedenskega mnenja ni potrebna. Zaključka ni sprejelo brez presoje, kot to trdi pritožnica. Pri postopkih ugotovitve pripadajočega zemljišča je namreč bistvenega pomena sedanje stanje parcel, ne pa identifikacija nastanka parcel, ki se uporablja v drugih postopkih npr. denacionalizacije, kot je to obrazložil izvedenec geodetske stroke. Posledično na odločitev sodišča ne vpliva predloženo gradivo v zvezi z zemljiškim katastrom.
dolžna skrbnost kupca - soprispevek k nastanku škode - mokra in spolzka tla - krivdna odškodninska odgovornost
Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je zunaj snežilo, da so obiskovalci konstantno vnašali mokroto, da nameščeni preprogi te mokrote nista popivnali ter da je bila na mestu padca takšna količina mokrote, zaradi katere so bile ploščice zdrsne, pravilno zaključilo, da toženka ni dokazala, da bi imela čiščenje organizirano tako, da na tleh ne bi bilo tolikšne mokrote, da ploščice ne bi bile zdrsne.
ZKP-UPB8 člen 522, 527, 527/1.. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 2-11.
izročitev zahtevane osebe - zavrnitev zahteve - mučenje ali nečloveško ravnanje v državi prosilki - bivalna enota
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da podatki o namestitvi zahtevane osebe v primeru izročitve, ki jih je naslovnemu sodišču posredovala R. F. (list štev. 308-309 spisa) ne pomenijo zadostnega jamstva, da bi zahtevana oseba v primeru izročitve ne bila podvržena mučenju oz. nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju. Iz zgoraj navedene dokumentacije ruskih organov je namreč razvidno, da bi bila zahtevani osebi v primeru izročitve in v državi prosilki odrejenega pripora, zagotovljena bivalna površina v izmeri dveh m², kar je manj, od kriterija, ki ga je za prestajanje takega odvzema prostosti določilo ESČP, ki je ta kriterij postavilo na najmanj tri m².
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00039739
ZASP člen 103, 128, 128/2. Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih člen 2b. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (1969) člen 2a, 3a. ZPP člen 115.
avdiovizualno delo - fonogram - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - sodna praksa - glavna obravnava v odsotnosti stranke
Kratki glasbeni filmi spadajo med AV dela. Kakšna je pravna usoda fonogramov, ki so vključeni v AV dela, jasno določa drugi odstavek 128. člena ZASP. Dokler so vključeni v AV delo in se priobčujejo skupaj z njim, so izključeni iz definicije fonograma, kot smiselno pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje. Ker iz neobstoječih fonogramov ni mogoče terjati plačila nadomestil zanje, je tožničin tožbeni zahtevek neutemeljen.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - napačen identifikacijski znak nepremičnine - nesklepčnost tožbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - odpravljiva pomanjkljivost tožbe - očitna pomota tožnika - aktivna in pasivna legitimacija strank - izvedba dokazov - pomanjkljiva trditvena podlaga - nepristop na narok - opravičljivi razlogi za zamudo oziroma nepristop na narok
V tožbenem zahtevku in posledično v izreku izpodbijane sodbe je naveden napačen ID znak nepremičnine, vendar kljub temu ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da navedeno predstavlja nesklepčnost tožbe. Preostali del tožbenega zahtevka namreč opisno opredeljuje predmetno stanovanje, kar je dovolj določno, da se ve, na katero stanovanje se nanaša tožbeni zahtevek. Prav tako je bilo celotni postopek na prvi stopnji nesporno, na katero nepremičnino se nanaša tožbeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00039505
ZFPPIPP člen 269, 270, 270/1, 270/2, 271. OZ člen 255, 256, 256/3, 260. ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1.
paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - uveljavljanje izpodbojnosti - oblikovalni tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti - prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava - sprememba tožbe - sprememba tožbe brez soglasja toženca - materialno procesno vodstvo - izpodbojna pravna dejanja - sklenitev darilne pogodbe - neplačevitost dolžnika - insolventnost dolžnika - stečajna masa - pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje
ZFPPIPP določa samo pravne posledice uvedbe stečajnega postopka za tedaj že vložene paulijanske tožbe – vložene v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava. Med temi tožbami pa so tudi take, s katerimi se izpodbijajo pravna dejanja storjena pred obdobjem izpodbojnosti, kot ga opredeljuje 269. člen ZFPPIPP.
Za spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 270. člena ZFPPIPP soglasje toženca ni bilo potrebno.
Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka. Zato mora nanj paziti tudi sodišče druge stopnje. Z vpisom sklepa o prenosu v sodni register so delnice ex lege, torej na originaren način prešle na glavnega delničarja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so interesi upnikov zadostno zavarovani že v okviru obstoječih postopkov (s tožbo napadeni sklep o prenosu) brez izdaje začasne odredbe.
Pravdno upravičenje (legitimatio ad processum) pove, ali ima stranka sploh možnost uveljavljati meritorno odločitev in je procesna predpostavka. Če ta manjka sledi zavrženje tožbe ali smiselno predloga za izdajo začasne odredbe.
Z izgubo statusa delničarja se izgubi tudi pravico do vodenja pravd, ki se nanašajo na uveljavljanje ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov, razen v zvezi s izpodbijanjem skupščinskega sklepa, s katerim je bil prizadet njihov pravni položaj, to je sklepa o prenosu, na podlagi katerega so bili iztisnjeni kot manjšinski delničarji iz dolžnika. Ne morejo pa upniki kot iztisnjeni delničarji, kar pomeni, da to več niso, vlagati začasne odredbe z vsebino navedeno v izreku izpodbijanega sklepa.
Tako kot je začasna odredba oblikovana, je v nasprotju z materialnopravnimi določbami ZGD-1. Skupščinskih sklepov ne sprejema družba, ampak delničarji. Zato bi, če bi želeli pravilno oblikovati začasno odredbo, to morali naperiti zoper delničarje in ne zoper družbo.
Ker so upniki napadali pravilnost in zakonitost sklepa o prenosu, ne morejo z začasno odredbo zahtevati, da se v primeru uspeha z začasno odredbo nanje ponovno prenesejo delnice od glavnega delničarja in se glavnemu delničarju vrne plačana odpravnina.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače - čisti denarni zahtevek - direktno sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica, tako kot sedaj, ko opravlja delo VODJA II (pooblaščeni računovodja), v vtoževanem obdobju vodila računovodsko službo tožene stranke, ki je notranja organizacijska enota tožene stranke in sodi v okvir upravnih služb tožene stranke. Izvajala je vsa dela in naloge, ki izhajajo iz opisa del in nalog VODJE II - pooblaščeni računovodja in opravljala tudi vodstvena dela in naloge. Skladno z določbo 44. člena ZDR-1 in sodno prakso, je pravilno ugotovilo, da je tožnica upravičena do plačila razlike med plačo, ki jo je dejansko prejemala in plačo, ki bi jo glede na opravljano delo morala prejemati in pravilno uporabilo tudi določbo četrtega odstavka 200. člena ZDR-1, da gre za denarni zahtevek, ki se uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem in predhodni postopek pred delodajalcem ni potreben.
dodatni sklep o dedovanju - vrnitev premoženja agrarnim skupnostim - obseg vrnitve premoženjskih pravic članu vzpostavljene agrarne skupnosti - vračanje premoženja in pravic - dedovanje - skupna lastnina - podržavljeno premoženje - odškodnina za podržavljeno premoženje - član agrarne skupnosti - odškodnina članom agrarne skupnosti - denacionalizirano premoženje - delitev skupne lastnine
Član agrarne skupnosti lahko v skladu z ZPVAS uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju. V konkretnem primeru pa ob podržavljenju posameznim članom agrarne skupnosti niso bili odvzeti njihovi solastniški deleži, ampak je bilo odvzeto premoženje v skupni lasti članov agrarne skupnosti.
Višina deleža, ki pripada posameznemu članu, se bo ugotavljala v morebitnem postopku delitve (skupne lastnine).
Za veljavno izpolnitev obveznosti, ki jo namesto dolžnika izpolni tretji, ni potrebno, da je način izpolnitve vnaprej predviden. Prav tako za veljavnost vsebine dogovora, ki se je nanašala na izpolnitev s strani tretje osebe, ni potrebna pisna oblika, saj OZ v 271. členu pisne oblike za veljavno izpolnitev pogodbe s strani tretje osebe ne določa.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlagalni delikt - procesne predpostavke za pregon - predlog za kazenski pregon - kazenska ovadba - oškodovanec - pooblastilo za vložitev ovadbe - pooblastilo za vložitev predloga - obličnost
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da procesna predpostavka za pregon obdolženca ni izpolnjena, ker se v spisovnem gradivu ne nahaja oškodovankino pisno pooblastilo sinu kot dejanskemu uporabniku oškodovankinega vozila, ki ga je poškodoval obdolženec, za vložitev predloga za pregon. V kolikor je bilo sodišče v dvomu o obstoju predloga oškodovanke kot procesne predpostavke za pregon, bi moralo to vprašanje pred uvedbo kazenskega postopka razjasniti, nato pa v nadaljevanju ustrezno postopati glede na svoje ugotovitve, torej bodisi z zavrženjem obtožnega predloga bodisi z njegovo vročitvijo strankam postopka.