ZDR-1 člen 159, 159/3.. ZDDO člen 39, 39/2.. ZJU člen 203.
odmera letnega dopusta - otroci s posebnimi potrebami
Tožnik uveljavlja, da bi mu morala tožena stranka za sporno leto priznati dodatni letni dopust skladno s spremembo 39. člena ZDDO-H z upoštevanjem pogoja iz tretjega odstavka 159. člena ZDR-1, po katerem je do dodatnih dni letnega dopusta upravičen delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke. ZDDO je v členih 34 do 42 v celoti uredil vprašanje odmere letnega dopusta, zato ni mogoča delna uporaba določb ZDDO, delna pa določb ZDR-1. Tudi 203. člen ZJU določa, da z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehajo (med drugim) veljati določbe II. poglavja ZDDO, razen 34. do 42. člena, ki veljajo do nove ureditve s kolektivno pogodbo.
Da je obsojenka dolžna plačati stroške vročevanja v višini 264,14 EUR, je bilo odločeno že z pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z dne 25. 11. 2019. Navedena sodba je, kot že navedeno, pravnomočna, zato kakršnokoli razlagovanje pritožnice zakaj so navedeni stroški nastali ter navedbe, da so ji bili stroški vročevanja naloženi neupravičeno, saj bi ji bilo možno pošto poslati tudi "normalno" ter ostale pritožbene navedbe v tej smeri, ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka.
izvršba na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet - zaprt transakcijski račun dolžnika
Pritožbenim trditvam, da je upnik sodišču sporočil nov račun dolžnice, ni mogoče slediti. V vlogi z dne 20. 8. 2020 je namreč glede na priloženo dokazilo (vpogled v l. št. 48 spisa) sporočil TRR (št. ...) dolžničinega delodajalca (I.), kar pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva, saj je izvršba tekla na dolžničina denarna sredstva.
ZPP člen 278, 278/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 454, 458, 458/2. ZIZ člen 16a, 41.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pojem protispisnosti - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - domneva priznanja neprerekanih dejstev - dolžnost izvedbe dokaza - dokazni predlog za zaslišanje strank - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Protispisnost je napaka tehnične narave. Podana je takrat, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače - čisti denarni zahtevek - direktno sodno varstvo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica, tako kot sedaj, ko opravlja delo VODJA II (pooblaščeni računovodja), v vtoževanem obdobju vodila računovodsko službo tožene stranke, ki je notranja organizacijska enota tožene stranke in sodi v okvir upravnih služb tožene stranke. Izvajala je vsa dela in naloge, ki izhajajo iz opisa del in nalog VODJE II - pooblaščeni računovodja in opravljala tudi vodstvena dela in naloge. Skladno z določbo 44. člena ZDR-1 in sodno prakso, je pravilno ugotovilo, da je tožnica upravičena do plačila razlike med plačo, ki jo je dejansko prejemala in plačo, ki bi jo glede na opravljano delo morala prejemati in pravilno uporabilo tudi določbo četrtega odstavka 200. člena ZDR-1, da gre za denarni zahtevek, ki se uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem in predhodni postopek pred delodajalcem ni potreben.
krajevna pristojnost - izrek sodišča za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti - odstop zadeve drugemu sodišču - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - kraj storitve kaznivega dejanja - pristojnost po kraju prebivališča obdolženca
Ker kraj storitve kaznivega dejanja v opisu kaznivega dejanja ni naveden, prav tako pa ga ni mogoče razbrati iz listinske dokumentacije spisa, je zaključiti, da kraj storitve kaznivega dejanja ni znan. Za predmetno zadevo je zato v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZKP krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče .
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00039834
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1-4. ZPP člen 254, 254/1, 254/2.
parcelacija - pripadajoče zemljišče k stavbi - nasprotni udeleženci - redna raba stavbe - prostorski akt - dostopna pot - dejavnost projektiranja - urbanistični red - gradbena parcela - zemljiški kataster - parkirna mesta - sodni izvedenec - izvedenec geodetske stroke - pravica do enakega varstva
Sodišče je glede na pojasnila izvedenke urbanistične stroke in izvedenca geodetske stroke sklenilo, da dopolnitev izvedenskega mnenja ni potrebna. Zaključka ni sprejelo brez presoje, kot to trdi pritožnica. Pri postopkih ugotovitve pripadajočega zemljišča je namreč bistvenega pomena sedanje stanje parcel, ne pa identifikacija nastanka parcel, ki se uporablja v drugih postopkih npr. denacionalizacije, kot je to obrazložil izvedenec geodetske stroke. Posledično na odločitev sodišča ne vpliva predloženo gradivo v zvezi z zemljiškim katastrom.
Utemeljen je pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče o zahtevku odločati po vsebini, ne pa da je tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravne koristi po prvem odstavku 274. člena ZPP. Nenazadnje iz spisa izhaja, da je tožnica vložila še eno tožbo zaradi odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu, pri čemer sta stranki poskusili spor rešiti tudi z mediacijo, vendar očitno neuspešno. Tako je nedvomno tožnica že iz tega razloga zainteresirana, da sodišče vsebinsko reši tudi predmetno zadevo, da bo to lahko uveljavljala tudi v postopku glede mobinga.
ZPOmK-1 člen 63a, 63a/2, 63a/3, 63a/3-1, 63a/3-2, 63a/3-3.
prodaja električne energije - dejanje nelojalne konkurence - prepoved dejanja nelojalne konkurence - zavajajoča dejanja - zavajanje potrošnikov - objava sodbe - objava sodbe v drugih medijih - prizadeti udeleženec
Smisel objave sodbe je, da objava doseže čim širši krog zadevne javnosti. Nedvomno se bo z objavo sodbe v dveh časnikih z največjo naklado s sodbo seznanilo več posameznikov, kot pa samo z objavo v enem časniku. Malo verjetno je, da širok krog potrošnikov oziroma odjemalcev električne energije prebira oba časnika in ne le enega od naštetih.
Zadevno javnost glede na okoliščine obravnavanega primera predstavlja širok krog končnih potrošnikov električne energije. Namen objave sodbe je seznanitev odjemalcev električne energije s postopanjem tožene stranke, tako da bodo imeli možnost, da se na tovrstno ravnanje ustrezno odzovejo. Pri tem ne gre le za tiste odjemalce, ki so zajeti v tožbi, ampak tudi za tiste, ki ravnanja niso prijavili ali se ne zavedajo, da so bili zavedeni in tiste, ki bi še lahko bili zavedeni in jih je treba posvariti pred nelojalnim ravnanjem. Zahtevek za objavo sodbe v dveh najbolj razširjenih spletnih oziroma tiskanih edicijah je po presoji pritožbenega sodišča za dosego navedenega namena objave sodbe povsem sorazmeren in utemeljen.
Branje sodbe v osrednjem informativnem programu na nacionalni televiziji v oglasnem terminu (avdiovizualni prispevek) v obravnavanem primeru ni primerno. Oglasni termin v programu televizije je namenjen komercialnim oglasom in ne druge vrste objavam. Ni običajno, da bi se sodbe objavile tako, da bi se brale v televizijskem informativnem programu. Glede na naravo ravnanj tožene stranke in obseg kršitev v obravnavanem primeru po presoji pritožbenega sodišča to ni potrebno.
opozicijski ugovorni razlogi - časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo, da dolžnik ni izkazal nobenih drugih plačil na račun izterjevane terjatve, so vsled navedenemu neutemeljeni, saj četudi bi bilo pritrditi pritožbenim trditvam o izkazanem izplačilu nadur in regresa, je ugotoviti, da se tako trditve kot k ugovoru in sedaj k pritožbi priloženi dokazi nanašajo na izplačila, ki jih je dolžnik opravil na upnikov račun še pred odločitvijo sodišča prve stopnje, ki v predmetni izvršbi predstavlja izvršilni naslov, torej pred 3. 1. 2019. Pravilno je zato sodišče prve stopnje zaključilo, da je dolžnikov ugovor v tem delu neobrazložen, saj glede na povzeto 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ takšne ugovorne trditve izvršbe ne preprečujejo, ker se nanašajo na dejstva, ki bi jih dolžnik lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
ZKP-UPB8 člen 522, 527, 527/1.. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 2-11.
izročitev zahtevane osebe - zavrnitev zahteve - mučenje ali nečloveško ravnanje v državi prosilki - bivalna enota
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da podatki o namestitvi zahtevane osebe v primeru izročitve, ki jih je naslovnemu sodišču posredovala R. F. (list štev. 308-309 spisa) ne pomenijo zadostnega jamstva, da bi zahtevana oseba v primeru izročitve ne bila podvržena mučenju oz. nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju. Iz zgoraj navedene dokumentacije ruskih organov je namreč razvidno, da bi bila zahtevani osebi v primeru izročitve in v državi prosilki odrejenega pripora, zagotovljena bivalna površina v izmeri dveh m², kar je manj, od kriterija, ki ga je za prestajanje takega odvzema prostosti določilo ESČP, ki je ta kriterij postavilo na najmanj tri m².
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlagalni delikt - procesne predpostavke za pregon - predlog za kazenski pregon - kazenska ovadba - oškodovanec - pooblastilo za vložitev ovadbe - pooblastilo za vložitev predloga - obličnost
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da procesna predpostavka za pregon obdolženca ni izpolnjena, ker se v spisovnem gradivu ne nahaja oškodovankino pisno pooblastilo sinu kot dejanskemu uporabniku oškodovankinega vozila, ki ga je poškodoval obdolženec, za vložitev predloga za pregon. V kolikor je bilo sodišče v dvomu o obstoju predloga oškodovanke kot procesne predpostavke za pregon, bi moralo to vprašanje pred uvedbo kazenskega postopka razjasniti, nato pa v nadaljevanju ustrezno postopati glede na svoje ugotovitve, torej bodisi z zavrženjem obtožnega predloga bodisi z njegovo vročitvijo strankam postopka.
V prvostopenjskem izreku opisano obdolženkino izvršitveno ravnanje se kaže v preslepitvi finančnega organa s predložitvijo obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015 kot pravega, pri čemer opis ne presega navedb o tem, da je obdolženka navedla lažne podatke o davčnih odhodkih, davčni osnovi in obračunanem davku od dohodkov iz dejavnosti, oblikovanih in uveljavljenih v nasprotju z davčnimi predpisi, zaradi česar je izkazala prenizko davčno obveznost za obdobje od 1. 1. 1015 do 31. 12. 2015, pa skupna višina neporavnanih obveznosti predstavlja znesek 52. 611,19 EUR.
Iz opisa kaznivega dejanja ni razvidno, kateri podatki o odhodkih bi naj bili lažni, to je iz katerega naslova ter za kakšen znesek in posledično za kakšen znesek nepravilna davčna osnova in obračun davka od dohodkov iz dejavnosti. Šele iz razlogov izpodbijane sodbe je razbrati, da je obdolženka v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015 navedla lažne podatke o odhodkih iz naslova stroškov in sicer med odhodke izkazala posamezne stroške na podlagi neverodostojnih listin, konkretno za štiri račune vnesla višje vrednosti kot so bile dejansko in vnesla fiktivne račune v skupnem znesku 117.792,37 EUR, kar pomeni, da je za ta znesek neupravičeno zmanjšala prihodke in s tem tudi dobiček ter davčno osnovo za leto 2015.
Dejstev in okoliščin, ki bi jih moral vsebovati izrek sodbe, a je njihova navedba v njem pomanjkljiva, pa ni mogoče nadomeščati z razlogi sodbe.
Navedba lažnih podatkov je konstitutiven znak predmetnega kaznivega dejanja, zato je konkretizacija tega zakonskega znaka nujna. Dejanja, katerega zakonski znaki v izreku sodbe niso v celoti konkretizirani, ni kaznivo dejanje; glede na določbo prvega odstavka 28. člena ustave Republike Slovenije pa " nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00039505
ZFPPIPP člen 269, 270, 270/1, 270/2, 271. OZ člen 255, 256, 256/3, 260. ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1.
paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - uveljavljanje izpodbojnosti - oblikovalni tožbeni zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek - pravne posledice uvedbe stečajnega postopka - izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti - prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava - sprememba tožbe - sprememba tožbe brez soglasja toženca - materialno procesno vodstvo - izpodbojna pravna dejanja - sklenitev darilne pogodbe - neplačevitost dolžnika - insolventnost dolžnika - stečajna masa - pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje
ZFPPIPP določa samo pravne posledice uvedbe stečajnega postopka za tedaj že vložene paulijanske tožbe – vložene v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava. Med temi tožbami pa so tudi take, s katerimi se izpodbijajo pravna dejanja storjena pred obdobjem izpodbojnosti, kot ga opredeljuje 269. člen ZFPPIPP.
Za spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 270. člena ZFPPIPP soglasje toženca ni bilo potrebno.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00039950
ZASP člen 129, 130, 130/1, 130/2, 145, 146, 146/1, 146/1-6, 146/1-7, 147, 147-1, 151, 151/3, 154, 154/2, 156, 156/4, 157, 157/4, 157/7, 159, 159/3, 159/4, 168, 168/3. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 5. ZKUASP člen 4, 9, 30.
javno predvajanje fonogramov - pogodba z avtorjem - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - tarifa Zavoda IPF - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje pravic - obvezno kolektivno upravljanje pravic proizvajalcev fonogramov - obvezno kolektivno upravljanje - skupni sporazum o višini nadomestila - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - kršitev materialnih sorodnih pravic - povrnitev škode in civilna kazen
Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic ter izdajanju več - ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu je prenešena v ZKUASP.
Stališče pritožnice, da lahko avtor sam izbere kolektivno organizacijo iz katerekoli države EU, ki bo ščitila njegove interese v vseh državah EU se ne nanaša na obvezno kolektivno upravljanje. Imetnik pravic lahko v skladu z drugim odstavkom 7. člena izbira med različnimi KO samo v primerih prostovoljnega kolektivnega upravljanja. Po 147. členu ZASP pa je kolektivno upravljanje avtorskih pravic tako v primeru priobčitve javnosti neodrskih glasbenih in pisanih del (male pravice) kot v primeru kabelske retransmisije (1. in 4 točka tega člena) obvezno.
Dejavnost obveznega kolektivnega upravljanja lahko v Sloveniji upravlja le tista organizacija, ki ima dovoljenje pristojnega organa (4. člen ZKUASP in prvi odstavek 146. člena ZASP), in to je tožnica.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je tožnica tista, ki mora dokazati, da je toženka uporabljala zaščitena avtorska dela iz seznama avtorskih del avtorjev, ki jih zastopa tožnica (tako slovenskih kot tujih, avtorjev iz članic EU in drugih). Kot izhaja iz določila tretjega in četrtega odstavka 159. člena ZASP, so RTV organizacije in uporabniki varovanih del tisti, ki morajo kolektivni organizaciji mesečno sporočati podatke o uporabi teh del in ne obratno.
Tožnica ima mandat v svojem imenu in za račun avtorjev opravljati naloge iz 147. člena ZASP že na podlagi zakona. To pravico in dolžnost ima tudi v primeru, če posamezni avtorji z njo ne sklenejo pogodbe (tretji odstavek 151. člena ZASP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00038942
OZ člen 468, 468/3. ZVPot člen 1, 1/8, 1/9, 4, 4/3. Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako člen 1, 3, 3/2, 3/3.
pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki - odškodninska odgovornost prodajalca - refleksna škoda - odgovornost proizvajalca stvari z napako - distributer
Po presoji pritožbenega sodišča v zadevi tudi ni bistveno, kar neuspešno poudarja pritožba, da je bilo vsem udeležencem posla znano, kdo je bil dobavitelj mešal (da je bila to druga toženka), ampak je v zadevi odločilno, kar pravilno v točki 24 obrazložitve ugotavlja sodišče prve stopnje, da je bilo sedanjim pravdnim strankam znano, med njimi to tudi ni bilo sporno, kdo je bil proizvajalec spornih mešal z vgrajenimi tesnili, ki naj bi puščali (da je bila to španska družba I.). Odgovornost tistega, ki je izdeluje končni izdelek ali sestavne dele ali pridobiva osnovne surovine ali tistega, ki se s svojo firmo, blagovnim znakom ali drugim znakom razlikovanja na izdelku predstavlja kot njegov proizvajalec, uzakonjena v prvem odstavku 4. člena ZVPot, je namreč primarna. Glede na dikcijo tretjega odstavka 4. člena ZVPot (primerjaj tretji odstavek člena 3 Direktive 85/374/ES) se vsak dobavitelj (da je druga toženka, ki je mešala dobavila iz Španije, kot distributer sodelovala v nabavni verigi, ni dvoma) šteje za proizvajalca le v primeru, če proizvajalca ali uvoznika ni mogoče ugotoviti, razen če v razumnem roku oškodovanca obvesti o tem, kdo je proizvajalec izdelka oziroma uvoznik oziroma, katera oseba mu je izdelek dobavila.
ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/1, 407/5. KZ-1 člen 86, 86/8.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - načelo kontradiktornosti
Takšna neprava obnova postopka po 407. členu ZKP, kot jo predlaga zagovornik, bi bila torej v škodo obsojenca.
sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - samostojni podjetnik posameznik - premoženjsko stanje prosilca - ogrožanje dejavnosti - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - javno objavljeni podatki - zadnje letno poročilo - vmesna bilanca - pritožbene novote
Za odločanje o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse je v obravnavanem primeru (ko gre za postopek v zvezi z dejavnostjo samostojnega podjetnika posameznika) bistveno vprašanje, ali bi plačilo sodne takse v celotnem znesku oziroma ali bi njeno takojšnje plačilo ogrozilo dejavnost predlagatelja - samostojnega podjetnika posameznika - in ne vprašanje, kako to vpliva na sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj oziroma njegovi družinski člani (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Prav tako pa se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 (tj. samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo ali pravne osebe) ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.