davek od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - pogodba o dosmrtnem preživljanju - čas pridobitve kapitala - ugoditev predlogu - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo, da se v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ne uporabi tretji stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2?
2. Ali je Upravno sodišče pravilno razlagalo določilo 101. člena ZDoh-2, s tem ko je za čas pridobitve kapitala v primeru, ko je kapital pridobljen na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, štelo dan sklenitve pogodbe in ne dan smrti preživljank?
delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - sodniški pomočnik - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je ena od strank zaposlena na sodišču, ki posluje v isti stavbi, kot sodišče, ki odloča o zadevi, sama po sebi prenosa pristojnosti ne utemeljuje. To zlasti velja, kadar gre za večje sodišče, kjer so stiki med zaposlenimi ohlapnejši ali pa jih v določenem segmentu sploh ni.
javni interes - istovrstnost primera - dopuščena revizija - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavanem primeru, upoštevaje razloge izpodbijane sodbe v povezavi z navedbami iz predloga, v primerjavi z zadevo II DoR 456/2025, in upoštevaje, da je bila revizija glede istovrstnih vprašanj v navedeni zadevi dopuščena, ti pogoji (javnega interesa) niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - večje sodišče - zavrnitev predloga
Iz prakse Vrhovnega sodišča res izhaja, da je v občutljivih zadevah (kot so družinske) razlog za prenos pristojnosti lahko tudi osebna povezava z enim od sodnikov, vendar pa je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je povezanost predlagateljice z izločeno sodnico zgolj posredna in se z izločeno sodnico niti ne poznata. Nasprotni udeleženec globlje, tesnejše povezanosti med njima niti ne zatrjuje. Prav tako ne gre za manjše sodišče, kot navaja nasprotni udeleženec, temveč za eno večjih sodišč v državi, na katerem deluje približno 45 sodnikov (od tega 6 na družinskem oddelku). Nenazadnje pa je posebej tehtna okoliščina v konkretnem primeru dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec z okoliščinami, na podlagi katerih utemeljuje predlog za delegacijo pristojnosti, seznanjen že ob vložitvi zahteve za izločitev izločene sodnice. Kljub temu je predlog za prenos pristojnosti podal skoraj eno leto kasneje, ko je sodišče opravilo več procesnih dejanj, medtem ko razlogov za tak časovni odstop ne podaja. Sicer ni ovire, da se predlog za delegacijo pristojnosti vloži v kasnejših fazah postopka, a je pri odločanju o predlogu treba upoštevati obseg že opravljenih procesnih dejanj in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka, je treba predloge za delegacijo pristojnosti v primerih, ko postopek teče že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Dejstva, da je A. A., sestra tretjega toženca, pri sodišču zaposlena kot svetovalka v pravosodju, pri čemer opravlja delo namestnice vodje urada predsednika sodišča, kažejo na to, da so se med njo in razpravljajočim sodnikom kot tudi ostalimi sodniki sodišča, s katerimi se vsakodnevno srečuje, vzpostavila tesnejša kolegialna oziroma službena razmerja; gre tudi za manjše sodišče, z manjšim številom sodnikov, zaradi česar so prav tako med zaposlenimi vzpostavljeni tesnejši delovni odnosi. Razen tega ji je omogočen tudi dostop do vpisnika PUND, v katerem se vodi pravdna zadeva, v kateri kot stranka nastopa njen bližji sorodnik.
Podan je drug tehten razlog, da sodišče ne odloča v tej pravdni zadevi, saj bi se tako pri nasprotni stranki kot tudi v javnosti lahko pojavil dvom v nepristransko odločanje sodišča (objektivni videz nepristranskosti).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - dvom v nepristanskost - objektivna nepristranskost sodišča - ugoditev predlogu
Če bi sodišče presojalo o protipravnosti svojega lastnega ravnanja, bi to lahko vzbudilo dvom v njegovo nepristranskost.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00090602
ZBPP člen 46. OZ člen 356. ZDavP-2 člen 125, 126.
davčna izvršba - zastaranje terjatev, ugotovljenih s pravnomočno sodno odločbo - sklep o ustavitvi davčne izvršbe - obvezne sestavine - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je pravilno stališče sodišča v izpodbijani sodbi, da mora biti iz sklepa o ustavitvi postopka davčne izvršbe razvidno, kdo je bil predlagatelj in/ali upnik izvršilnega postopka?
2. Ali je pravilno stališče sodišča v izpodbijani sodbi, da se za vračilo BPP po 46. členu ZBPP uporabi materialnopravna pravila o zastaranju, ki sicer veljajo za zastaranje terjatev na povračilo pravdnih stroškov na podlagi pravnomočnih sodb, tj. 356. in ostale člene OZ in ne 125. in 126. člen ZDavP-2, čeprav se terjatev terja v postopku davčne izvršbe?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stalno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
Razdalja med Novim mestom, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče, ter Mariborom, kjer se nasprotni udeleženec nahaja, je tolikšna, da v postopku te vrste utemeljuje prenos pristojnosti.