OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 155/2.
povrnitev nepremoženjske škode - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - primerjava s primeri iz sodne prakse - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - hud primer po Fischerjevi lestvici - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - starost oškodovanca in višina odškodnine - pravica do povrnitve pravdnih stroškov - potrebni stroški - odvetniška tarifa - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - stroški za sestanek s stranko- stroški za vlogo - odsotnost iz pisarne - stroški za pregled listin - nagrada za študij spisa - priprava na narok - kriterij uspeha stranke - stroškovnik v spisu
Zares intenziven strah za življenje ter precej dolgo obdobje prestajanja sekundarnega strahu utrjujejo odmero sodišča prve stopnje, ki ji je na račun strahu priznalo 6.000 EUR. Tožnico je utemeljeno, toliko bolj ob medicinskem znanju, skrbelo, kako bo z njenim zdravjem in delom v prihodnje, čeprav ni bila življenjsko ogrožena.
Zaradi posledic poškodbe tožnica ne more več opravljati dela medicinske sestre in se je morala (iz)šolati za dietetika. Večjo težo tožničinim duševnim bolečinam daje predvsem njena mladost (ob nesreči je bila stara 21 let), saj bo ob trajnih posledicah tako v vsakdanjem kot profesionalnem življenju trpela še pretežni del življenja, poroda otrok pa ne gre pričakovati po naravni poti.
Na koncu je tožnica uspela z dobro polovico, kar bi narekovalo polovično povračilo stroškov ene pravdne stranke drugi in obratno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00090890
OZ člen 198, 336, 336/1, 346, 360. SPZ člen 95, 95/2, 96, 96/2. ZPP člen 189, 189/3.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - neupravičena obogatitev - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - splošni zastaralni rok - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - lastniški posestnik - litispendenca
Zahtevki iz naslova neupravičene obogatitve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let iz 346. člena OZ. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ). Pri tem ni odločilno, kdaj je bil upnik seznanjen z višino terjatve, temveč kdaj je bil seznanjen z okoliščinami neupravičene obogatitve.
Tožnica ni bila v situaciji, ko bi se ji zastaralni rok iztekel v času ukrepov zaradi epidemije, zaradi česar bi se njen položaj približal položaju strank, ki jih pri uveljavljanju pravic veže materialni prekluzivni rok ter so bile ovirane pri uveljavljanju sodnega varstva. Tožbo je vložila šele v juniju 2022, torej več kot 2 leti po izteku omenjenih ukrepov, zato se na zadržanje zastaranja zaradi epidemije neupravičeno sklicuje.
Ker sodišče v tem postopku že odloča o predlogu tožnice za delitev najemnin, toženčev kasnejši istovrsten predlog v nepravdnem postopku ne pomeni ovire za dokončanje te pravde.
nadzorovana obravnava v domačem okolju - pogoji za nadzorovano obravnavo - ogrožanje zdravja in premoženja - paranoidna shizofrenija - pravica do izjave v postopku - izvedba dokaza z izvedencem - vročitev izvedenskega mnenja - ustna podaja izvedenskega mnenja - dokazna ocena
Zdravljenje v nadzorovani obravnavi brez privolitve osebe je eden od v zakonu predvidenih prisilnih ukrepov, ki v določeni meri posega v pravice zdravljenja osebe do osebne svobode, zlasti pa do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja.
Gre za zakonsko predpisani ukrep, ki v najmanjši meri omejuje osebno svobodo zdravljene osebe. Zdravljenje se sicer res izvaja na podlagi sklepa sodišča in pod nadzorom izvajalca zdravljenja duševnih motenj, vendar izven te ustanove v domačem okolju osebe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00091109
OZ člen 82, 82/2, 587, 600, 600/2. SPZ člen 99.
tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - zakupna (najemna) pogodba - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - vsebina pogodbe - razlaga besedila - okoliščine konkretnega primera - sporno pogodbeno določilo - vinogradništvo
Pravno sklepanje sodišča, da je bilo v zakup dano tisto območje parcele, kjer stoji vinograd, je v okoliščinah primera skladno z drugim odstavkom 82. člena OZ. Vinograd kot trajni nasad in njegovi plodovi so predmet zakupne pogodbe. Zakupnik pa sme uporabljati stvar le tako, kot to določa pogodba ali kakršen je namen stvari (drugi odstavek 600. člena OZ). Tožnik se zato s sklenitvijo pogodbe ni odpovedal uveljavljanju (stvarnih) upravičenj, ki ne posegajo v izvrševanje pravic zakupnika, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnik.
Tožnica je svoje trditve o ničnosti pogodbe utemeljevala na dejstvu, da je prva toženka odvetnica, ki opisanega pravnega posla, zaradi zavezanosti višjim moralnim standardom, ne bi smela skleniti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zloraba odvetniškega poklica ni bila zatrjevana (in še manj izkazana).
Enako kot sodišče prve stopnje je tudi Komisija presodila, da v konkretni zadevi prva toženka ni ravnala v nasprotju s pravili in načeli odvetniškega poklica in v nasprotju s Kodeksom. Odkup terjatve (t. j. cesija po 417. členu OZ) namreč sam po sebi ne pomeni pridobivanja neupravičene koristi, za dolžnico pa tudi ne ustvarja nove obveznosti oz. kakorkoli poslabšuje njenega obstoječega pravnega položaja. Takšnega enkratnega pravnega posla ni šteti za komercialno udejstvovanje prve toženke. Tudi odvetniki lahko nastopajo v pravnem prometu in sklepajo dopustne pravne posle, tega jim ne prepoveduje ne Kodeks ne ZOdv. Za presojo etičnosti poslovanja pa je bistveno, da pri tem ravnajo transparentno, pošteno in brez zlorabe svojega položaja oz. strokovnega znanja na škodo druge stranke. V konkretni zadevi, kot je bilo že pojasnjeno, ravnanje v nasprotju z navedenim niti ni bilo zatrjevano. Zgolj uveljavljanje pravice do odkupa obstoječe, s hipoteko zavarovane terjatve, ne predstavlja nepoštenega oz. nemoralnega ravnanja, še zlasti ne takšnega, ki bi opravičeval sankcijo ničnosti
pogodba o naročilu (mandat) - odstop naročitelja od pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - odstopna pravica - pravica do odstopa od pogodbe - nično pogodbeno določilo - pozitivni pogodbeni interes - prevalitev procesnega dokaznega bremena - pomanjkljiva trditvena podlaga - sodba presenečenja - pogodbeno dogovorjena odškodnina - dejanska škoda - višina škode - neopredeljena škoda
Dogovor pogodbenih strank o višini morebitnega nadomestila (oz. odškodnine) v primeru predčasnega odstopa od pogodbe sam po sebi ni v neskladju z določbami OZ. Vendar pa mandatar zaradi razdrtja pogodbe ne more biti v boljšem položaju, kot če do odstopa od pogodbe ne bi prišlo. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da v primeru, če do odstopa od pogodbe ne bi prišlo, bi tožeča stranka morala še naprej opravljati storitve za toženo stranko, česar v primeru odstopa tega več ni dolžna. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je sporno pogodbeno določilo v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nično, če pogodbeno dogovorjena odškodnina presega dejansko škodo.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 43/2.
skupno pripadajoče zemljišče - javna infrastruktura - javne površine - igrišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - namembnost zemljišča - redna raba stavbe - prostorski akti - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke
V okviru dejanskega vidika je sodišče prve stopnje ugotovilo in upoštevalo, da se na teh nepremičninah nahajajo zelenice z zasajenim drevjem in grmičevjem, klopmi za počitek in nekaj stojali za stepanje preprog, v osrednjem delu pa se nahaja tudi manjše igrišče za najmlajše otroke. Drži sicer, da bi sama urejenost nepremičnin v povezavi z mrežo pešpoti, ki to območje povezuje z ostalim delom soseske, lahko govorila tudi v prid trditvi pritožnice, da gre za javne površine, a je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi to, da so te nepremičnine ves čas služile le potrebam stavb podkvice.
S prostorskimi akti in upravnimi dovoljenji zemljišče, namenjeno skupni rabi obravnavanih stavb, sicer ni bilo specifično opredeljeno ali celo zarisano v parcelacijskem načrtu, a je na podlagi prostorske zasnove soseske in analize pregledanih prostorskih aktov iz časa načrtovanja stavb mogoče zaključiti, da so bila zemljišča v notranjosti verižnih nizov večstanovanjskih stavb v obliki podkve namenjena ureditvi otroških igrišč, parkov in zelenic.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - materialni položaj - število obrokov
Tožnica ugotovitvam o njenega materialnem položaju ne nasprotuje. Ne oporeka niti številu mesečnih obrokov ali njihovi višini. V pritožbi navaja le to, da bi bilo plačevanje obrokov lažje po 15. 12. 2025, ko bi odplačala še zadnji obrok sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje. Teh trditev pa z ničemer ne izkaže. Ne glede na to pa je ob odločanju pritožbenega sodišča čas, za katerega je tožnica želela obveznost odložiti, že minil, kar pomeni, da je do želenega učinka 'odloga' plačila že prišlo.
Pritožbeno sodišče poudarja, da KZ-1 v 194. členu določa izvršitveno ravnanje "ne daje preživnine", ki ga teorija in sodna praksa praviloma navezujeta na neplačevanje mesečnih obrokov preživnine oziroma neizpolnjevanje dolžnosti preživninskega zavezanca, kot je to določeno z izvršljivim naslovom. Slednje najprej ne more utemeljevati ocene prvostopenjskega sodišča, da ni bilo moč z gotovostjo ugotoviti, da je bil obtoženi zmožen "redno plačevati preživnino" v obdobjih, ki jih je iz izreka izpustilo in to po tistem, ko je ugotovilo, da je bil zmožen plačati preživnino (iz prihrankov), predvsem pa, da tudi v letih, ko so izkazani dohodki, oškodovanki ni plačal niti dela, niti simboličnega zneska, skratka nič. Obdolženi iz naslova preživnine ni praktično plačal ničesar, zato obdobja 13 let tudi ni moč municiozno in formalno drobiti na leta, mesece in določbe izvršilnih predpisov (ZIZ) oziroma zaradi, kot to pravilno poimenuje tožilec, "matematične zagotovitve eksistenčnega minimuma", ko pa je imel obdolženi eksistenčni minimum že dejansko zagotovljen.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00091166
ZGJS člen 73. ZSKZ člen 1. ZLPP člen 5, 5/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje gozdov in kmetijskih zemljišč - infrastruktura - hidroelektrarna - namembnost zemljišča - dejanska namembnost zemljišča - kataster - zemljiški kataster - kmetijsko zemljišče - gozdno zemljišče - zavrnitev dokaza - pravica do izjave
Potrdila o namenski rabi zemljišč oz. lokacijske informacije ne omogočajo ugotovitve dejanske namembnosti nepremičnin, saj gre v obeh primerih za povzetek podatkov iz uradne evidence, kar pa seveda ne izkazuje dejanske namembnosti, ampak namembnost, kot izhaja iz uradne evidence. Ta pa, kot je že bilo uvodoma pojasnjeno, lahko odstopa od dejanske.
prevalitev dokaznega bremena - neobstoj v pobot uveljavljane terjatve - pisna izjava priče - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazovanje negativnega dejstva - posojilo
Prvi odstavek 236.a člena ZPP določa, da lahko stranka na poziv ali s soglasjem sodišča predloži sodišču pisne in podpisane izjave predlaganih prič o dejstvih, o katerih bi priča lahko izpovedala na naroku. To po nasprotnem razlogovanju pomeni, da stranka ne more predložiti izjav oseb, ki niso predlagane za priče.
ugotovitev obsega zapuščine - pravica do dediščine - odpoved dedovanju - izjava o sprejemu dediščine - razpolaganje z dediščino - skupnost dedičev - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - pisno materialno procesno vodstvo
Ker so si (pisne) izjave prizadetih oseb o ključnih pravno relevantnih okoliščinah glede odpovedi dedovanju, to je glede zapuščine in pravice do dediščine pritožnice, razlikovale, bi moralo sodišče prve stopnje ta vprašanja s prizadetimi osebami obravnavati ob ustreznem ustnem materialnem procesnem vodstvu ustno na naroku.
DZ člen 7, 7/2, 7/3, 151, 151/1, 151/4, 161. URS člen 54, 54/1.
nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - potovanje mladoletnega otroka v tujino - izvrševanje stikov z otrokom - časovni vidik odločanja - neformalen razgovor z otrokom - pravica do vpogleda v procesna dejanja - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - potrebe mladoletnega otroka - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - stiska otroka - izkaz verjetnega nastanka škode - zdravstvene težave - skupno starševstvo - sporazum staršev - stroški postopka v družinskih sporih - interes strank za ureditev razmerja
Izvrševanje starševske skrbi vključuje mnoge odločitve. Ne glede na to, ali starša živita skupaj ali ne, je življenjsko, da se o posameznih vprašanjih razhajata. Nezmožnost najti sporazumno rešitev bo v primerih, ko starša ne živita skupaj, prejkone privedla do tega, da bo obveljalo stališče tistega od staršev, pri katerem je otrok. Nemogoče in neprimerno bi bilo, da bi v vsaki taki situaciji odločilo sodišče. Upoštevaje primarnost staršev v skrbi za korist otroka naj sodišče preseže spor med starši le, kadar se nanaša na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1. OZ člen 125, 125/1, 125/2, 563, 563/1, 563/2.
prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - zastopanje po pooblaščencu - pogodba o dosmrtnem preživljanju - smrt preživljalca - prenehanje pogodbe - razveza pogodbe na podlagi zakona - procesno nasledstvo - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki
Vprašanje, kdo od univerzalnih dedičev, ki lahko z dedovanjem na podlagi zakona (na novo) vstopi v pogodbeno razmerje s preživljancem, bo prevzel pogodbene obveznosti pokojnega preživljalca (prvi odstavek 563. člena OZ), in vprašanje morebitne razveze pogodbe po zakonu (drugi odstavek 563. člena OZ) ne vpliva na procesno nasledstvo v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
neprava obnova kazenskega postopka - predlog obsojenca za izrek enotne kazni - vrsta odločbe - kršitev pravice do izjave - kontradiktornost - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - časovna omejitev
Najprej je pritrditi zagovorniku v opozorilu, da pri zavrnitvi obsojenčevega predloga za združitev kazni ne gre za odločitev, s katero bi prvostopenjsko sodišče spreminjalo odločbe o kazenskih sankcijah iz pravnomočnih sodb. Pravilno poudarja, da za primer neutemeljenega predloga sodbe ostanejo nespremenjene, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog za združitev kazni zavrniti s sklepom in ne s sodbo.
Iz obsežne sodne prakse Ustavnega sodišča (ki se opira tudi na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice) izhaja, da je treba v skladu z 22. členom Ustave obsojencu omogočiti, da se seznani z vsem procesnim gradivom, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj, in da o njem zavzame stališče. Ta pravica pa implicitno zajema tudi pravico obdolženca, da se seznani z odgovori državnega tožilstva na svoja (redna ali izredna) pravna sredstva in se do njih opredeli.
sklep o uporabi bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - pravica do udeležbe na dobičku - aktivna legitimacija - aktivna procesna legitimacija - pravni interes za tožbo - oblikovalna sodba - presečni dan
Aktivna procesna legitimacija tožeče stranke je podana, ker je bila v času sprejema izpodbijanega skupščinskega sklepa in v času vložitve tožbe imetnica delnic tožene stranke v deležu, ki je dosegal dvajsetino osnovnega kapitala. Prenos delnic na toženo stranko tekom sodnega postopka ni povzročil prenehanja aktivne procesne legitimacije tožeče stranke.
Določitev upravičencev do dividende ne sme biti odvisna od tega, ali je bila zakonsko določena minimalna višina bilančnega dobička namenjena za izplačilo dividende delničarjem že s sklepom skupščine o uporabi bilančnega dobička ali pa šele z oblikovalno sodbo, s katero je bil ta sklep spremenjen. Z oblikovalno sodbo je treba sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička spremeniti tako, da ta predstavlja podlago za obligacijsko pravico do izplačila dividende tistih delničarjev, ki bi to pravico pridobili tudi v primeru, če bi bil ustrezen sklep sprejet že na skupščini.
Ko je tožnikova računovodja toženkinemu direktorju pošiljala tabele opravljenih servisov in poti za februar, april, julij in avgust 2021, bi bil glede na prakso med strankama moral tabele pregledati in potrditi. Ker je to opustil, je glede cene obveljalo, kar je tožnik v svojih mesečnih tabelah navajal tudi o ceni servisov, ki jih je v teh mesecih izvedel.
postopek za zavarovanje dokazov - predlog za zavarovanje dokazov - vsebina predloga - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - redno vzdrževanje stvari - redno upravljanje nepremičnine - sanacija objekta - nujno popravilo strehe
V predlogu za zavarovanje dokazov je treba navesti dejstva v zvezi z že postavljenim zahtevkom oz. predlogom (dokazna tema mora biti povezana z zahtevkom oz. predlogom).
ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 42, 42/1, 126, 126-4.
dedna nevrednost - opustitev potrebne pomoči - dolžnost preživljanja staršev - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje - sodba presenečenja - sodba presenečenja za stranke - razdedinjenje
Izdana sodba ne predstavlja sodbe presenečenja. Prepoved sodbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim (duševnim) občutkom presenečenja ob neuspehu v pravdi, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku. V obravnavani zadevi je bilo ves čas znano, na katero podlago tožnik opira svoj zahtevek, tožnik je imel možnost, da se izjavi o vseh pravno relevantnih vprašanjih, to možnost je tudi izkoristil.
Moralna prizadetost zapustnika zaradi sodnega postopka z vnukinjo za dedno nevrednost toženke ne zadostuje.
pogodbeno razmerje - podizvajalsko razmerje - trditvena podlaga - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - zanikanje dejstev - račun - pisna izjava priče - dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene - pritožbena novota - odstop terjatve (cesija) - dokazno breme
Ker je na nesklepčnost tožbe in pomanjkanje konkretnih navedb o dejstvih, ki so podlaga tožbenega zahtevka, opozorila že tožena stranka, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva, temveč bi tožeča stranka, ki jo je zastopal kvalificiran pooblaščenec (odvetnik), morala po splošnem opozorilu tožene stranke na nesklepčnost tožbe spoznati, da mora podati trditve, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po vseh vtoževanih računih.
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje ni bila pavšalna in neobrazložena, temveč vestna, skrbna in analitično sintetična, zato očitek, da je dokazna ocena opravljena v nasprotju z določbami ZPP in logiko stvari, ni utemeljen.