ZSKZDČEU-1 člen 9, 10, 17, 23. URS člen 18. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
evropski nalog za prijetje in predajo - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
Iz ustavljene ustavnosodne presoje izhaja, da 18. člen Ustave (ki določa, da nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju) med drugim prepoveduje, da bi bila oseba izročena državi oziroma izgnana vanjo, če obstaja resnična nevarnost, da bo tam izpostavljena nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Podobno kot v Ustavi je tudi na podlagi 3. člena EKČP prepovedana izročitev posameznika drugi državi, kadar so izkazani tehtni razlogi (substantial grounds ), ki utemeljujejo sklep o obstoju resnične nevarnosti ( real risk ), da bo ta oseba izpostavljena nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Prepoved mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja določa tudi 4. člen Listine, pri čemer je SEU sprejelo stališče, da ta prepoved ustreza tisti iz 3. člena EKČP ter da sta v tem okviru njena vsebina in obseg skladna s 3. odstavkom 53. člena Listine, enaka kot tista, ki jo določa EKČP. Ustavno sodišče je že v odločbi številka Up- 781/2024 z dne 19.9.2024, kakor tudi v odločbi, izdani v tem postopku, poudarilo, da okoliščina, da ENPP temelji na vzajemnem zaupanju med državami članicami glede spoštovanja temeljnih pravic iz listine, ne pomeni, da izvršitveni pravosodni organ ni dolžan preveriti konkretiziranih očitkov zahtevane osebe, da se bo z njo zaradi predaje nečloveško ali ponižujoče ravnalo.
Ker je pritožnica zatrjevala, da iz dokumentacije (poročil mednarodnih organov, tudi odbora CPT), na katero se sklicuje, izhaja, da razmere v zaporih v Kraljevini Španiji, zlasti tudi v Barceloni, kjer naj bi po vsej verjetnosti zahtevana oseba prestajala pripor (glede na to, da je sodni sklep izdalo sodišče v Barceloni), ne vsebuje standardov iz 3. člena EKČP, je sodišče prve stopnje te navedbe dolžno preveriti.
ZGD-1 člen 50, 512, 512/2, 513. ZPP člen 286b, 286b/1, 286b/2, 337, 337/1.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odločitev o stroških postopka - nedovoljena pritožbena novota - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Družbenikova pravica do vpogleda in informacij je urejena v 512. členu ZGD-1. Če družbeniku informacije niso bile dane, ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise, ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z zakonom, sme od sodišča zahtevati, da se s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali pa da se dovoli vpogled (513. člen ZGD-1).
tožba za izpraznitev nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - predlog za izdajo začasne odredbe - kdaj je mogoče izdati začasno odredbo - pravnomočnost in izvršljivost odločbe - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - pogoji za sodno izvršbo - pravni interes za pritožbo - odpadel pravni interes
Glede na dikcijo 267. člena ZIZ je izdaja začasne odredbe mogoča vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (pravnomočnost odločbe in potek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti), ki so v obravnavanem primeru nedvomno že izpolnjeni. Tožnica že ima izvršilni naslov na izročitev stanovanja, kar ji zagotavlja višjo (kvalitetnejšo) raven pravnega varstva, kot bi jo pridobila z morebitno izdajo začasne odredbe. Dodatno si tožnica svojega pravnega položaja niti ne more izboljšati, saj se predlog za izdajo začasne odredbe vsebinsko popolnoma prekriva s tožbenim zahtevkom, kateremu je bilo ugodeno in je kot že rečeno izvršljiv. To pa pomeni, da je odpadel tožničin pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe
Toženka v pritožbi v pretežnem delu skoraj dobesedno povzema, kar je med postopkom že navedla v pripravljalnih vlogah. Ponovljene navedbe, na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo, ne terjajo ponovnega vsebinskega odgovora.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/4. ZKP člen 357, 357-4.
kaznivo dejanje prikrivanja - zadržanje zastaranja kazenskega pregona - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nedosegljivost obdolženega - zastaranje kazenskega pregona - ugoditev pritožbi - sprememba izpodbijane sodbe - zavrnilna sodba na II. stopnji
Sodišče prve stopnje je v točki 10 izpodbijane sodbe pravilno upoštevalo, da je bil tek roka zastaranja kazenskega pregona zadržan zaradi sprejetega Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni Sars-CoV-2 od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020, to je skupno 64 dni.
Temu trajanju zadržanja zastaranja je sodišče prve stopnje zaradi obstoja okoliščin, ki so onemogočale sojenje (točka 9 obrazložitve izpodbijane sodbe), zmotno prištelo celoten čas med 13. 10. 2020 in 22. 6. 2021 (253 dni). Pritožnik pravilno v zvezi s tem opozarja, da sodišče ni poskušalo zagotoviti obdolženčeve udeležbe preko videokonference (v skladu s 304.a členom ZKP), ker pa je bila ta možnost v procesni zakon vnesena šele z ZKP-O, ki je začel veljati s 13. 5. 2021, sodišče pritožbenim navedbam glede teka zastaralnega roka pritrjuje zgolj od 13. 5. 2021 dalje.
določitev preživnine - potrebe otroka - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - državna štipendija - občasni stroški - predhodno soglasje - pridobitne zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - drugo premoženje - skrb za varstvo in vzgojo - začetek obveznosti za plačilo preživnine - izpolnitev preživninske obveznosti - sklep se ne da preizkusiti - protislovnost - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Ker so razlogi sklepa glede izpolnitve preživninske obveznosti za obdobje pred izdajo začasne odredbe mestoma protislovni (ko se ta nanaša na stroške pred razpadom zveze, na plačilo kredita), predvsem pa odločitev ne vsebuje dokazne ocene o tem, kateri od staršev in v kakšni meri je prispeval k preživljanju takrat še mladoletnih otrok, pritožbeno sodišče ne more opraviti kontrolne funkcije pravilnosti sprejete odločitve.
ZIZ člen 24, 24/4. ZOKIPOSR člen 2, 2-5, 5, 5/1, 17, 17/3.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - prevzem dolga - osebno odgovorni družbenik - odločba Ustavnega sodišča
Ne drži, da mora upnik dokazati, da dolžnik kot odgovorni družbenik izpolnjuje pogoje za upravičenca do odškodnine. Tovrstno dokazovanje ni predvideno za dani izvršilni postopek, temveč za postopek uveljavljanja odškodnine s strani (ne)odgovornega družbenika pri Državnem odvetništvu RS, opraviti pa ga mora družbenik in ne upnik. Tega, da bi država morala prevzeti dolg le tistih odgovornih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje za odškodnino, zakon ne določa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083614
OZ člen 239, 240.
pogodbena odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost projektanta - vzročna zveza - pretrgana vzročna zveza
Ena izmed predpostavk za nastanek odškodninske odgovornosti je torej obstoj vzročne zveze med projektantovim neskrbnim ravnanjem in nastalo škodo. Tožnica (oškodovanka) mora poleg škodnega dejanja (toženkina zamuda z oddajo PGD ter PZI) in nastale škode, dokazati tudi dejstvo, da ta škoda izvira iz protipravnega (nedopustnega) ravnanja toženke stranke - projektanta.
postopek za določitev nujne poti - komunalni vodi - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - zavrnitev predloga - nasprotna tožba - nasprotni predlog
Kot bistveno je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da vlagateljica nasprotnega predloga ne podaja alternativne možnosti dostopa do parcele predlagatelja iz zadeve N 31/2018, temveč zahteva določitev nujne poti za dostop do drugih parcel v njeni lasti, kar vsebinsko predstavlja samostojen, nov predlog. Edini okoliščini, ki povezujeta oba predloga, sta lega parcel na manjšem, strnjenem področju, in dejstvo, da se v nasprotnem predlogu predlagan potek nujne poti delno pokriva z eno od možnosti, katerih primernost za dostop do parcel predlagatelja v zadevi N 31/2018 je preverjal izvedenec.
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1, 1/4. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 (2023) člen 2. ZZVZZ člen 25, 26, 44c. ZZDej člen 74, 75. URS člen 50, 51, 125. ZPP člen 251, 252, 253, 254. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 25.
zdravljenje v tujini - napotnica - sodba SEU - direktiva EU - sodni izvedenec
Pri tožniku je bila siva mrena diagnosticirana, zaradi česar je bila tudi tožniku izdana e‑napotnica. Tožniku izdana napotnica je zadoščala za ambulantno storitev, kot jo je opravil pri tujem zdravstvenem izdajalcu. Na ta način so bila upoštevana notranja pravila države članice, v kateri zavarovana oseba uveljavlja povračilo stroškov. Spoštovano je bilo ključno določilo, implementirane Direktive 2011/24/EU, na katero se nanaša 44.c člen ZZVZZ. Če socialno zavarovani pacient pridobi s strani ustreznega organa veljavno napotnico, ni v njegovi pravni sferi obveznost presojanja in preverjanja upravičenosti do njene izdaje. Prav tako ni pravne podlage za obveznost presoje postavljene diagnoze s strani lečečega specialista, ki je bila podlaga za izdajo napotnice za operacijo sive mrene. Slednje je lahko predmet razmerja toženca s tretjimi.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56, 118, 118/1. ZPP člen 154, 154/2, 212. ZOFVI člen 92, 92/3, 109, 109/6.
učitelj - strokovni izpit - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - stroški postopka - uspeh stranke v postopku
Treba je upoštevati tudi specialna določila ZOFVI, skladno s katerimi se za učitelja v šoli poleg ustrezne izobrazbe zahteva tudi strokovni izpit (tretji odstavek 92. člena ZOFVI). Ker tožnica tega strokovnega izpita ni imela ne v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne v trenutku, ko je prenehal razlog za sklenitev pogodbe za določen čas (smrt delavke, ki jo je nadomeščala), ne v času prenehanja delovnega razmerja dne 31. 8. 20241, ji sodišče prve stopnje delovnega razmerja za nedoločen čas ni moglo priznati.
Toženka ni dokazala, da tožnici ni zmožna zagotoviti dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto svetovalne delavke. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo toženkinemu predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi.
Tožnica je uspela z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja od 11. 12. 2023 do 31. 8. 2024 za delovno mesto učiteljice psihologije, od tega dne dalje pa je uspela le v manjšem delu, in sicer za delovno mesto svetovalne delavke za čas 8 ur tedensko (20 %) s posledično reintegracijo in reparacijo; medtem ko je bil njen zahtevek na ugotovitev nadaljnjega obstoja delovnega razmerja na delovnem mestu učiteljice psihologije za čas 32 ur tedensko (80 %) s posledično reintegracijo in reparacijo zavrnjen. Upoštevaje navedeno je tožnica v postopku uspela s polovico (50 %) zahtevka.
Iz plačilnih list je razvidno, da dodatek za stalnost ni bil posebej obračunan (odmerni delež ni naveden), kar pa še ne pomeni, da ta ni bil vključen v plačo.
ZPP člen 151, 151/1, 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - potrebni stroški - različna sodna praksa - mirna rešitev spora - odmera odvetniških stroškov - sprememba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa glede priznavanja stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ni enotna.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prevladujoče sodne prakse, da je stranka upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka, če je ta obrazložen in se nanaša na postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah. Skladno s prvim odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na zavarovalnico naslovljen predpravdni zahtevek strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo (155. člen ZPP). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je potreben le strošek obveznega predhodnega postopka, ki predstavlja nujni formalni predpogoj za začetek postopka. Zakon tega ne določa. Tudi strošek poskusa mirne rešitve spora z eno od oblik mirnega reševanja spora, med katere je šteti tudi uveljavljanje predpravdnega odškodninskega zahtevka (v izogib nepotrebnemu sporu pred sodiščem), je strošek, ki nastane v zvezi s postopkom.
Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri omenjenih storitvah, ki sta bili opravljeni pred 6. 4. 2019 (ko je prišlo do spremembe vrednosti odvetniške tarife z 0,459 na 0,60 EUR), upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 500 točk ob vrednosti spornega zahtevka v prvem odškodninskem zahtevku pred pravdo (14.000 EUR), in 800 točk ob vrednosti zahtevka v drugem odškodninskem zahtevku pred pravdo (32.000 EUR).
ZD člen 165. ZPP člen 12, 285, 337, 337/1, 339, 339/1.
dodatni sklep o dedovanju - agrarna skupnost - nova dejstva in dokazi v pritožbi - prekluzija - nujni delež - uveljavljanje nujnega deleža - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - pravni laik - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz dopisa dedičem z dne 2. 3. 2023, so bili ti opozorjeni, da bo sodišče prve stopnje v primeru, da se ne odzovejo, štelo, da nujni delež ni uveljavljan, ne pa tudi na primer o posledicah prekluzije.
V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje štelo, da tožbeni zahtevek ne prestane testa sorazmernosti, čeprav toženki predhodno nista zatrjevali nedopustnega posega v človekove pravice.
Sodišče prve stopnje ni vestno in skrbno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, zato odločitev ne temelji na uspehu celotnega postopka. Nespoštovanje določbe iz 8. člena ZPP vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe, zato je podana bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SZ-1 člen 111, 111/2. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - izpraznitev stanovanja - prednostna zadeva - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - ničnost prodajne pogodbe
Sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z navedenim pravnim izhodiščem, da je treba pri odločanju o morebitni prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja upoštevati ustavno in konvencijsko pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odločanja, ki se na zakonski ravni odraža z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSC00082628
ZPND člen 23.
izrek denarne kazni
Ali določeno ravnanje predstavlja kršitev izrečenih ukrepov, se presoja objektivno - s primerjavo tega ravnanja z vsebino izrečenih ukrepov. Ta presoja je zato neodvisna od subjektivnih razlogov, ki so nasprotnega udeleženca po njegovih trditvah privedla do tega ravnanja.
Presoja, ali gre za ravnanje, ki pri žrtvi nasilja povzroča stisko, je potencialno pomembna zgolj pri odločanju o utemeljenosti izrečenih ukrepov (prim. določbe 19. člena ZPND in določbe 3. člena ZPND), ne pa več v postopku ugotavljanja, ali je nasprotni udeleženec kršil izrečene ukrepe, in pri izterjavi izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti.
URS člen 22. ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 287, 574.
posojilna pogodba - rok za vrnitev posojila - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - vrstni red vračunavanja izpolnitve - pravica do poštenega sojenja - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - celovita in prosta presoja dokazov - prosta presoja dokazov - materialno procesno vodstvo - manjkajoča trditvena podlaga - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - konkretizirano prerekanje dejstev - dokazni standard prepričanja
Dolžnost sodišča opraviti materialno procesno vodstvo v smislu 285. člena ZPP ne velja absolutno in ne pomeni, da je sodišče dolžno zahtevo po navedbi dovolj konkretne trditvene in dokazne podlage izpolniti namesto stranke. Skladno z že omenjenim razpravnim načelom je namreč breme zatrjevanja in dokazovanja pravno relevantnih dejstev primarno na strankah, sodišče ima lahko v zvezi s tem le korekturno vlogo. Samo če stranka določenih navedb oziroma dokazov ni ponudila kljub vsej dolžni skrbnosti, pride v poštev materialno procesno vodstvo.
V veljavnem civilnem procesnem pravu ne veljajo nobena dokazna pravila, če zakon ne določa drugače. To med drugim pomeni, da nobeno dokazno sredstvo nima vnaprejšnje prednosti pred drugimi, temveč sodišče izvedene dokaze prosto ocenjuje. Pravno pomembna dejstva ugotavlja upoštevaje vsak dokaz posebej, pri čemer mora narediti tudi medsebojno primerjavo vseh izvedenih dokazov in na nato napraviti njihovo sintezo.
Drži, da noben ukrep v celoti ne more preprečiti, da ne bi prostorov uporabljali tudi uživalci drog. Vendar pa navedeno ne pomeni, da zavarovanka toženke ni bila z ničemer dolžna reagirati na očitno perečo problematiko. V skladu z 5. členom ZVZD je bila dolžna zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. Glede na opustitev ustreznih zaščitnih ukrepov zavarovanke je podana vzročna zveza s tem, da se je tožnica pri praznitvi koša zbodla z uporabljeno iglo.
Izbira, kateri dokaz pravdna stranka predlaga v dokaz dejstva, ki ga zatrjuje, je v njeni sferi; to, da tožnica ni predlagala izvedenca medicinske stroke, ne more samo po sebi pomeniti, da sekundarnega strahu ni utrpela.
zahteva za izločitev - nepopolna zahteva - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - razlogi za vložitev pravnega sredstva
Dolžnik je šele v pritožbenem postopku podal predlog za izločitev razpravljajoče sodnice, to je po odločitvi o njegovem ugovoru in predlogu za odlog izvršbe, s katerim je bil njegov ugovor in predlog za odlog izvršbe zavrnjen, kar je prepozno. Dolžnik v svoji vlogi ni navedel okoliščin, na katere opira svojo zahtevo za izločitev, zato je bila zahteva za izločitev nepopolna. Kar dolžnik navaja kot izločitveni razlog, je v bistvu njegovo nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi, torej nestrinjanje s sprejetim pravnim stališčem v posameznih odločitvah v tej zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, ne more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev.