ZPrCP člen 8. ZP-1 člen 42, 113a, 113a/1, 113a/2, 113a/3, 159.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - razlaga določb zakona - utemeljen sum - domneva odgovornosti lastnika vozila - pošten postopek - izpodbojnost zakonske domneve - pravica storilca do izjave
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi bil začasni odvzem vozniškega dovoljenja lastniku vozila brez da bi se imel ta možnost izreči o izpodbojni domnevi svoje odgovornosti iz 8. člena ZPrCP, zakonsko čezmeren. Čeprav ZP-1 pošiljanja obvestila o ugotovljeni kršitvi v primeru iz tretjega odstavka 113.a člena izrecno ne določa, pa ta obveznost smiselno izhaja iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 v povezavi z 8. členom ZPrCP, saj se lahko le na ta način domneva odgovornosti lastnika iz 8. člena ZPrCP tudi na dejstveni ravni ustrezno prekrije s pojmom utemeljenega suma, ki je po prvem odstavku 113.a člena ZP-1 pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja storilcu.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - obstoj utemeljenega suma - utemeljen sum - anonimna izjava
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da je dokazno gradivo, ki je priloženo vloženemu obtožnemu predlogu, treba presojati ne po načelu proste presoje dokazov, pač pa le v okviru vprašanja, ali zadostuje za sklepanje na takšno stopnjo verjetnosti, ki omogoča nadaljnji postopek. Čeprav je prvostopenjsko sodišče upravičeno opozorilo na šibkejšo dokazno vrednost izjav anonimnih oseb, je napačno ugotovilo, da te v predmetni zadevi predstavljajo ključno obremenilno gradivo, katerega zaradi njegove očitne nezanesljivosti pri dokazni presoji sploh ni mogoče upoštevati. Pri materialnem preizkusu vloženega obtožnega predloga je sodišče prve stopnje dolžno vzeti v obzir vse podatke, ki se v spisu nahajajo, in jih oceniti v smislu, ali skupaj kažejo na konkretnega storilca določenega kaznivega dejanja ali pač ne, pri čemer ne sme zanemariti niti podatkov, katere so v predkazenskem postopku policiji domnevno dale anonimne osebe.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - grdo ravnanje - kvalifikatorni znak kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo kazenski zakon in kvalifikatorno obliko izvršitvenega ravnanja očitanega kaznivega dejanja, to je grdega ravnanja, pravilno opredelilo kot ravnanje, ki pomeni fizični napad zoper drugega in po svojih posledicah (prizadetost telesne ali psihične celovitosti) presega realno razžalitev (injurijo) in hkrati ne dosega lahke telesne poškodbe; v tako definicijo pa upravičeno umestilo obdolženčev udarec, usmerjen v obraz oškodovanca, s posledico nastanka površinske poškodbe skalpa in otekline.
stroški pravdnega postopka - umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo
Sodišče prve stopnje je kot pravno podlago za odločitev o stroških postopka opredelilo prvi odstavek 158. člena ZPP, v skladu s katerim mora tožeča stranka, ki je umaknila tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka zahtevek izpolnila; ter 157. člen ZPP, po katerem mora v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, tožnik povrniti njene pravdne stroške. Toženec da povod za tožbo, ko tožnik na podlagi njegovih ravnanj pred pravdo upravičeno sklepa, da bo za varstvo njegovih pravnih interesov potrebna sodna intervencija. Za odločitev o stroških postopka po umiku tožbe in ustavitvi postopka ni pravno odločilno, ali je bil oziroma bi bil tožbeni zahtevek utemeljen.
Toženca sta se sprva zahtevku upirala, nato pa sta najprej sama odpovedala najemno pogodbo in pripoznala tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe ter s potekom odpovednega roka prostovoljno izročila nepremičnino tožnici. S takšnim ravnanjem sta izpolnila vse, kar je tožnica uveljavljala s tožbenim zahtevkom; tožnica je v celoti dosegla s tožbo zasledovani cilj in izgubila pravni interes za nadaljnje vodenje postopka.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - imetništvo poslovnega deleža družbe - skupna lastnina poslovnega deleža
Vsak (so)imetnik družbeniškega deleža ima svojo individualno pravico do informiranosti o poslih družbe. ZGD-1 v 512. in 513. členu daje pravico do informiranosti družbeniku in ne deležu. Drugačno naziranje bi pomenilo nesorazmeren poseg v individualno pravico družbenika do informiranosti.
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je namreč individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Razlikovanje pri dostopu do te pravice glede na (so)imenitništvo deleža v družbi bi pomenilo neenako obravnavo brez pravno utemeljene podlage.
ZDR-1 člen 6, 8, 24, 200, 200/5. ZJU člen 6, 6-13. ZODPol člen 67.
neizbrani kandidat - diskriminacija - odškodninska odgovornost delodajalca - prekluzivni rok za sodno varstvo - načelo pogodbene svobode - protipravnost
Skladno s petim odstavkom 200. člena ZDR‑1 lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primeru kršitve prepovedi diskriminacije je delodajalec kandidatu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava (8. člen ZDR‑1). S sklicevanjem na splošna pravila odškodninskega prava tožnik ne more zaobiti okvira sodnega varstva neizbranega kandidata, kot je določeno v petem odstavku 200. člena ZDR‑1. To je omejeno s prekluzivnim 30-dnevnim rokom, z iztekom katerega preneha pravica uveljavljati odškodnino iz tega naslova. Tožnik je tožbo vložil dne 3. 2. 2023, kar je več kot tri leta po prejemu obvestila strokovne službe toženke z dne 19. 6. 2019.
Utemeljevanje protipravnega ravnanja delodajalca, ki ne sklene pogodbe o zaposlitvi s kandidatom, čeprav ta izpolnjuje natečajne pogoje, ne daje podlage za odškodninsko odgovornost. Delodajalec se lahko prosto odloči, s kom, če sploh, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ker se lahko prosto odloči tudi, da pogodbe o zaposlitvi ne sklene z nobenim od kandidatov, toženka s tožnikom ni bila dolžna skleniti pogodbe o zaposlitvi, četudi ga je izbirna komisija določila kot najprimernejšega kandidata. Razlog za njeno odločitev niti ni pomemben, saj od toženke v nobenem primeru ni mogoče zahtevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
ZUJIK člen 45, 48a, 48a/1, 48a/2. Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik (2008) člen 1, 1/2, 5, 5/6, 5/9. ZJU člen 24, 25.
arbitrarnost odločanja - glasbenik - pogoji za priznanje naziva - zasebnopravno razmerje - smiselna uporaba ZUP
Toženka je dolžna spoštovati določbe zakona (48.a ZUJIK), ki delavcu zagotavljajo določene pravice, če so izpolnjeni zakonski pogoji, ki so natančneje določeni v Pravilniku o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik. Pravna ureditev podelitve naziva vrhunski glasbenik toženki ne omogoča arbitrarnega odločanja, komu bo to pravico zagotovila.
Postopek odločanja o podelitvi naziva vrhunski glasbenik se tako nanaša na zasebnopravno razmerje med delavcem in delodajalcem. Pri odločanju o pravicah iz delovnega razmerja v javnih zavodih se ZUP uporablja zgolj smiselno (45. člen ZJUIK v zvezi s 24. in 39. členom ZJU), saj ne gre za odločanje nosilca oblasti o javni pravici, obveznosti ali javnopravnem interesu posameznika.
pogodba o finančnem leasingu - razlaga pogodb - skupni namen pogodbenikov - pravna narava pogodbe - obrok leasinga - nadomestilo za uporabo - prodaja na obroke - prodaja z lastninskim pridržkom - enostransko odstopno upravičenje - odpoved pogodbe - predčasno prenehanje pogodbe
Po presoji pritožbenega sodišča ima sporna Pogodba pravno naravo pogodbe o finančnem leasingu, katere predmet so bile blagovne znamke. Končni namen pogodbenih strank je bil prenos imetništva znamk, kar izhaja iz celostne analize pogodbenih določb o medsebojnih pravicah in dolžnostih ter konteksta celotnega pravnega razmerja.
Toženka v pritožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, s katerim bi izpodbijala dejstva, ki so navedena v vročilnici. Zgolj z zanikanjem prejema pošiljke zakonske domneve o vročitvi in datumu vročitve ni mogoče ovreči in je zato ta pritožbeni razlog neutemeljen.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.
retrogradni bolniški stalež - medicinski izvid
Stranska interevenientka ni izkazala nobenega izmed razlogov, ki bi skladno z določilom prvega odstavka 232. člena Pravil OZZ izkazali obstoj dejanskega stanja, ki bi pogojevalo odločanje toženca o retrogradnem bolniškem staležu.
trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje odškodninske terjatve - varstvo pravic neizbranega kandidata
Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo 6.000,00 EUR pravilno zavrnilo zaradi zastaranja, zahtevek za plačilo 2.000,00 EUR pa iz razloga, ker protipravnost ravnanja toženke v izbirnem postopku ni bila ugotovljena ter dodatno iz razloga prepoznega in neustreznega uveljavljanja sodnega varstva neizbranega kandidata.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118, 118/2. ZPP člen 358, 358-5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor delavca - okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da omogoči zagovor - višina denarnega povračila - nezakonita odpoved
Namen seznanitve in zagovora je, da se delavcu omogoči, da se izjasni o očitkih. ZDR-1 izjemoma dopušča, da se zagovor opusti, in sicer če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Prepričanje delodajalca, da je kršitev očitna, da je delavec zlorabil svoje pravice, mnenje, da se delavec zagovora ne bo udeležil, dejstvo, da tožnik ni sporočil, kdaj se bo vrnil na delo in v Slovenijo, ne zadošča. Navedene okoliščine ne predstavljajo okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči seznanitev z očitanimi kršitvami in zagovor.
Tožnik je bil pri toženki zaposlen približno 14 mesecev. Reparacija mu je bila prisojena od 27. 7. 2024 do 8. 1. 2025, kar ni zelo kratko obdobje, poleg tega ima tožnik dobre zaposlitvene možnosti. Tožnik si je že našel drugo zaposlitev, le vedel ni povedati točnega datuma, kdaj bo pričel z delom, zaradi administrativnih postopkov. Upoštevati je potrebno tudi, da je bila odpoved nezakonita že iz procesnih razlogov. Vse navedene okoliščine utemeljujejo prisojo denarnega povračila v višini ene povprečne plače zadnjih treh mesecev in ne dveh plač.
ZUPJS člen 5, 32, 32/1, 42, 42/1, 42/2, 42b, 42b/1.
denarna socialna pomoč - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - sporočanje sprememb - Center za socialno delo (CSD) - periodični dohodek
Ni relevantno, ali je tožnik spremembo periodičnega dohodka sporočil pravočasno, temveč je edino bistveno, kdaj je do spremembe prišlo. Upravičenec mora torej CSD podatek, da je prišlo do spremembe pri periodičnem dohodku zaradi začetka prejemanja pokojnine sporočiti v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala ali je zanjo izvedel. Tudi če je ne sporoči pravočasno, se o pravici po uradni dolžnosti na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00085867
ZPP člen 99, 99/4, 212, 339, 339/2, 339/2-11, 451, 452, 453. ZOdv člen 12, 12/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev - nesklepčnost tožbe - višina tožbenega zahtevka - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - odpoved pooblastila za zastopanje - veljavnost pooblastila - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila
V obravnavanem primeru je bila tožba nesklepčna po višini. Iz trditev v dopolnitvi tožbe ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bil zahtevek utemeljen ravno v tej višini. Tožnica namreč ni navedla zneska najemnine, zneskov po vtoževanih računih, način upoštevanja plačil toženke, predvsem pa ni pojasnila zakaj je vsak račun izdan v višjem znesku kot je pogodbena dogovorjena najemnina. V nadaljnji pripravljalni vlogi pa je bila prekludirana z navajanjem novih dejstev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00086343
ZKP člen 60, 60/2, 169, 169/7, 186, 186/2.
nestrinjanje preiskovalnega sodnika - oškodovanec kot tožilec - utemeljen sum - dokazni standard - zahteva za uvedbo preiskave - zavrnitev zahteve za preiskavo - pravica do izjave v postopku - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov - pravica do kontradiktornosti - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo
Dokazni postopek na način, kot se zanj zavzema pooblaščenec, torej z zaslišanjem izvedenca in morebitno pritegnitvijo v postopek drugega izvedenca iste stroke, je mogoče izvesti šele na podlagi sklepa o opravi preiskave.
zavrženje pritožbe - izčrpana pravna sredstva - nedovoljena pritožba
Pritožnik, ki ne izpodbija ugotovitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, navaja, da sam nima opravljenega pravniškega državnega izpita, da bi lahko nastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi in da ni predložil predloga za dopustitev revizije. Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pravilno zaključilo, da pritožba ni dovoljena, zaradi česar jo je z izpodbijanim sklepom tudi pravilno zavrglo.
Ker tožnica ob ponovni vložitvi zahteve (ali po ZPIZ-1 ali po ZPIZ-2) ni izpolnjevala pogoja prenehanja obveznega zavarovanja, toženec še ni opravil ponovne odmere starostne pokojnine. Slednje bo toženec izvedel, ko bo tožnica izpolnjevala vse pogoje iz 108. člena ZPIZ-2. Ponovna odmera pokojnine ne omogoča sočasnega statusa uživalca pokojnine in zavarovanca, temveč je tudi za ponovno odmero, kar je ključno, potrebno prenehanje ponovnega obveznega zavarovanja.
ZŠtip-1 člen 3, 3-14, 9, 9/2, 9/3, 13. URS člen 14.
Zoisova štipendija - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravica do štipendije - izplačevanje štipendije
ZŠtip-1 v tretjem odstavku 9. člena med drugim določa, da se štipendija ne more prvič dodeliti za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, ali v času dodatnega študijskega leta po izteku izobraževalnega programa ali v času podaljšanega študentskega statusa.
Pojem izteka izobraževalnega programa je treba ločevati od pojma zaključka izobraževanja (14. alineja 3. člena ZŠtip-1), ki pomeni zaključek izobraževalnega programa (na izobraževalni ustanovi in pridobitev višje ravni izobrazbe od že pridobljene). Zaključek izobraževanja je torej širši pojem od izteka izobraževalnega programa, saj vključuje tako iztek programa kot tudi pridobitev višje ravni izobrazbe. Dodatno študijsko leto, ki ga študent vpiše po končanem izobraževalnem programu (zaradi pridobitve absolventskega staža) ni leto v okviru izobraževalnega programa, temveč leto po izteku tega izobraževalnega programa.
Tretji odstavek 9. člena ZŠtip-1 ne pomeni neenakopravnega obravnavanja vlagateljev glede na letnik oziroma absolventsko leto, v katerega so vpisani. Načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS ne preprečuje, da zakonodajalec v okviru svojih pristojnosti določa kriterije, po katerih bo podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in nanje vezal različne pravne posledice.
Zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o predlogu upravitelja za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00086823
OZ člen 963, 963/4. ZDR-1 člen 177, 177/1. URS člen 22, 23. ZPP člen 11, 154, 154/3, 190, 286, 286/1, 286/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
prekluzija navedb - zavarovalnica - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico - denarna kazen za pooblaščenca - dolozno ravnanje - odbitna franšiza - namerno ravnanje
Tožnik materialnopravno zmotno meni, da je prišlo do zakonskega prenosa terjatve s tožnika na zavarovalnico. Četrti odstavek 963. člena OZ namreč določa, da ne glede na pravilo o prehodu zavarovančevih pravic na zavarovalnico te pravice ne preidejo nanjo, če je škodo povzročil delavec pri zavarovancu, razen če jo je povzročil namenoma.
Ker tožniku izplačana zavarovalnina ni pokrila celotne škode, lahko preostanek zahteva od povzročitelja. Toženec mu mora tako plačati še 666,54 EUR, kolikor manj je tožnik prejel od zavarovalnice zaradi odbitne franšize, dolžan pa je tudi zamudne obresti od dne vložitve tožbe do plačila.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da tožnik v postopku ni uresničeval svojih pravic z ustrezno skrbnostjo, saj pred vložitvijo tožbe (oziroma po prejemu odgovora nanjo) ni preveril, ali mu je bil pretežni del odškodnine za škodo že povrnjen s strani zavarovalnice. Vendar pa ugotovljeno neskrbno vedenje ne daje podlage za ugotovitev, da je tožnik oziroma njegov odvetnik ravnal s ciljem, ki je v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Za kaznovanje udeležencev pravdnega postopka se namreč po drugem odstavku 11. člena ZPP zahteva namerno oziroma dolozno ravnanje.