• Najdi
  • <<
  • <
  • 49
  • od 50
  • >
  • >>
  • 961.
    VSL Sklep I Ip 1119/2025
    3.12.2025
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090091
    ZIZ člen 44, 44/3, 53, 55, 55/1, 55/1-11. OZ člen 356, 356/1, 366, 366/1.
    pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje judikatne terjatve - pretrganje zastaralnega roka - umik izvršilnega predloga - neizterljive terjatve
    Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom pa ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja. Vendar to velja le, če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je upnikova pasivnost posledica nezmožnosti oprave izvršbe.

    Za presojo, ali je treba v posameznem primeru uporabiti določbo prvega odstavka 366. člena OZ, je bistven razlog, zaradi katerega je bil upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, v katerem je pridobil izvršilni naslov, pasiven oziroma je podal umik predloga za izvršbo. Ključno je namreč, ali se je upnik želel odreči učinkom sodnega varstva, ali pa je bila njegova pasivnost oziroma umik posledica nezmožnosti oprave izvršbe. Če je bil razlog za navedeno v dotedanji neuspešni prisilni izterjavi iz dolžnikovega premoženja in izogibanje nastajanju le dodatnih stroškov s tem v zvezi, ni mogoče šteti, da je upnikova pasivnost posledica njegovega namena, da se odpove sodnemu varstvu svoje terjatve. Le če se je upnik imel namen odpovedati sodnemu varstvu, ki ga je predhodno zahteval, ne pride do učinka pretrganja zastaranja.
  • 962.
    VDSS Sodba Pdp 356/2025
    3.12.2025
    DELOVNO PRAVO
    VDS00090489
    ZDR-1 člen 6, 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2, 89/1-4, 118, 118/2, 197, 197/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zdravstveno stanje delavca - objektivni pogoj - nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov - pravica delavca do zagovora - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - denarno povračilo namesto reintegracije - diskriminacija na podlagi zdravstvenega stanja
    Objektivni razlog nesposobnosti pomeni, da delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Trajna nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz zdravstvenih razlogov na podlagi zdravniškega spričevala preventivnega oziroma obdobnega zdravniškega pregleda, ki ga izdela pooblaščeni izvajalec medicine dela, ne predstavlja objektivnega razloga nesposobnosti.

    Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz zdravstvenih razlogov, na podlagi katerih je mogoče pogodbo o zaposlitvi odpovedati le izjemoma po 4. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Nasprotno ravnanje je nezakonito in predstavlja kršitev prepovedi diskriminacije zaradi zdravstvenega stanja tožnice.

    Tožničino zdravstveno stanje ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere bi bilo od toženke neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor pred podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti. Potreba po zagovoru se ob tej okoliščini ni zmanjšala, zaradi neutemeljenega razloga je bila še bolj nujna, saj bi tožnica imela možnost vplivati na to, da do nezakonite odpovedi ne bi prišlo.
  • 963.
    VDSS Sklep Pdp 385/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00090469
    ZPP člen 365, 365-3.
    stroški postopka - delni uspeh - sprememba vrednosti spornega predmeta - delni umik tožbe
    Glede na vrednost spornega predmeta, ki je v prvi fazi (pred delnim umikom) znašala 4.837,95 EUR, je uspeh tožnika 10,87 %, uspeh toženke pa 89,13 %. Ob upoštevanju doseženega uspeha strank v tej fazi postopka je tožnik upravičen do povračila stroškov v znesku 60,87 EUR, toženka pa do povračila 297,28 EUR. Po medsebojnem pobotu tožnik toženki dolguje 236,41 EUR.
  • 964.
    VSM Sklep III Cp 1021/2025
    3.12.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00089723
    ZIZ člen 266, 266/2, 266/3. ZNP-1 člen 13.
    krajevna pristojnost - sklep o začasni odredbi - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - delegacija pristojnosti na drugo okrožno sodišče
    Že iz predloga za izdajo sklepa o začasni odredbi vloženega na Okrajno sodišče v Murski Soboti dne 1. 4. 2025 izhaja, da med strankama pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II N 1085/2024 že teče postopek zaradi spremembe odločbe o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Že na podlagi navedene okoliščine je na podlagi tretjega odstavka 266. člena ZIZ krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Do enakega zaključka privede določba drugega odstavka 266. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ker ima otrok nesporno stalno prebivališče na naslovu matere v Ljubljani, začasnega prebivališča pa nima določenega.
  • 965.
    VSL Sodba I Cpg 242/2025
    3.12.2025
    PRAVO DRUŽB
    VSL00090089
    ZGD-1 člen 385, 385/3.
    povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - emisijski znesek - konverzija terjatev - iztisnitev manjšinskih delničarjev
    Zakon na imetništvo najmanj 90-odstotnega deleža v osnovnem kapitalu družbe veže določene pravne posledice. Iztisnitev manjšinskih delničarjev je zakonska pravica glavnega delničarja, kar pomeni, da že zakon sam predpostavlja, da je njegov interes močnejši kot interes manjšinskih delničarjev. Pridobitev zakonsko predvidenih pravic zato ni mogoče šteti kot "posebne ugodnosti" v smislu izpodbojnega razloga iz tretjega odstavka 385. člena ZGD-1.
  • 966.
    VDSS Sodba Pdp 409/2025
    3.12.2025
    DELOVNO PRAVO
    VDS00090995
    ZDR-1 člen 91, 91/3, 91/5. ZPP člen 316.
    sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - razvezni pogoj - izboljšanje pravnega položaja - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev pogodbe
    Ni mogoče razveljaviti pogodbe o zaposlitvi, ki je že prenehala veljati, ker pravni akt, ki več ne učinkuje, ne more biti predmet razveljavitve. Tožnik s tem ne bi mogel izboljšati svojega položaja, zato mu v skladu z načelom pravovarstvene potrebe takšen zahtevek ne more biti priznan. Tudi morebitna ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 2. 2024 ne bi imela nikakršnega vpliva na pogodbo z dne 3. 2. 2025, ki je že prenehala veljati. Tretji odstavek 91. člena ZDR-1 (razvezni pogoj) pa tudi sicer učinkuje ex lege in to le, če je nova pogodba še veljavna.
  • 967.
    VDSS Sklep Psp 192/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00090970
    ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1, 63, 73, 73/1. ZUP člen 65. ZPIZ-2 člen 11. ZPIZ-2M člen 5, 5/1. ZPP člen 339, 339/1, 354, 354/1.
    vdovska pokojnina - stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča - vsebinsko odločanje o zahtevku - bistvena kršitev določb postopka - dokončna upravna odločba
    Tožnica ni zadovoljna z izpodbijanima odločbama, saj meni, da nista zgolj nezakoniti, temveč tudi nepravilni. Zato bi moralo sodišče v tem socialnem sporu po vsebini presojati pravilnost in zakonitost s strani tožnice predloženih odločb toženca, izvesti ustrezni dokazni postopek nato v skladu s 7. členom v zvezi s 63. členom ZDSS-1 odločiti.
  • 968.
    VDSS Sklep Pdp 412/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00091080
    ZPP člen 242, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 365, 365-3, 366.
    stroški postopka - izgubljeni zaslužek priče - bistvena kršitev določb postopka - obvestilo stranki - pravne posledice
    Po 242. členu ZPP je priča na naroku pravočasno priglasila stroške izgubljenega zaslužka, sodišče pa je zgolj na zapisnik postavilo rok, v katerem naj delodajalec predloži specifikacijo in dokazilo, ni pa priče oziroma delodajalca obvestilo o posledicah, če ta ne bo do roka izstavil stroškov refundacije. Tako pritožnik ni bil obveščen o roku, ki naj bi ga postavilo sodišče prve stopnje, kar je kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (366. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).
  • 969.
    VDSS Sodba Pdp 381/2025
    3.12.2025
    DELOVNO PRAVO
    VDS00090504
    ZDR-1 člen 33, 33/1, 34, 34/1, 37, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - kršitve delovnih obveznosti
    Tožnica je z dokazanimi ji ravnanji kršila toženkine splošne akte, ta dejanja pa obenem pomenijo kršitev prvega odstavka 33. člena ZDR-1 (dolžnost vestnega opravljanja dela na delovnem mestu), prvega odstavka 34. člena ZDR-1 (upoštevanje navodil delodajalca), 37. člena ZDR-1 (dolžnost vzdržati se ravnanj, ki materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca), pa tudi 7. in 8. člena pogodbe o zaposlitvi, v katerih so smiselno povzete citirane zakonske določbe. Ugotovljene kršitve utemeljujejo tožnici podano pisno opozorilo in odpoved pogodbe o zaposlitvi.

    Pritožba neutemeljeno navaja, da tedaj, ko je tožnica zapustila blagajniško mesto, blagajniški predal ni bil odprt. Ključno je, da je blagajniško mesto zapustila na nedopusten način, ki je stranki v odsotnosti prodajalca omogočil plačilo računa, ob izvršitvi tega dejanja pa se blagajniški predal s celotnim izkupičkom odpre samodejno. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, bi ga kupec lahko nenazadnje tudi izpraznil. Dokazana in nasprotujoča toženkinim pravilom so tudi ravnanja, ki so bila tožnici očitana v okviru odpovednega razloga: odtujila je toženkin artikel - kavo in jo med delovnim časom pila na blagajniškem mestu; plačala jo je šele naslednji dan in še to potem, ko je bila na to predhodno opozorjena; na blagajni je imela zasebni mobilni telefon, na katerega je večkrat pogledala.
  • 970.
    VSL Sklep Cst 296/2025
    3.12.2025
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00089405
    ZFPPIPP člen 233, 233/9.
    predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - slamnati direktor - odgovornost poslovodstva - razbremenitev odgovornosti - razbremenilni razlogi

    Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva. Zato se bo član poslovodstva razbremenil odgovornosti za to obveznost, če bo (trdil in) dokazal, da tega položaja (nezmožnosti iz premoženjske družbe pokriti vsaj začetne stroške začetka stečajnega postopka) ni mogel preprečiti.

  • 971.
    VDSS Sklep Pdp 427/2025
    3.12.2025
    DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDS00090997
    ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 272. ZPSI-1 člen 56a. Zvaj člen 20, 20/1. ZPP člen 365, 365-1.
    začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - izključitev iz šole - vajenec - vajeništvo
    Ker je sodišče prve stopnje zavzelo napačno pravno stališče, da je za izdajo začasne odredbe z verjetnostjo izkazan nastanek težko nadomestljive škode in možnost vzpostavitve prejšnjega stanja za toženko, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je ugodilo ugovoru toženke in razveljavilo izdano začasno odredbo s stroškovno posledico.
  • 972.
    VSM Sklep I Cp 723/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00090927
    ZPP člen 154, 154/2.
    stroški pravdnega postopka - delni uspeh v pravdi - ugotovitev obstoja služnostne pravice
    Sodišče prve stopnje je odločilo v skladu s 154. členom ZPP, ki določa, da lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v postopku, glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.
  • 973.
    VDSS Sklep Psp 187/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00090389
    ZDSS-1 člen 63, 63/2, 75, 80. ZPP člen 247, 247/1.
    pravnomočna upravna odločba - molk organa - zavrženje tožbe zaradi molka organa - nevložitev pritožbe v upravnem postopku - ponovna odmera pokojnine
    Toženec je odločbo z dne 28. 3. 2025 izdal v okviru svojih pristojnosti. Tožnik je imel zoper odločbo možnost vložiti pravno sredstvo. Ker pritožbe ni vložil, je odločba postala pravnomočna in je sodišče nanjo vezano. Odločba je bila izdana (in tudi vročena tožniku) že pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa. Kljub pravilnemu pouku o pravnem sredstvu pritožbe ni vložil. Ker je bilo na ta način o zahtevi tožnika za ponovno odmero pokojnine z odločbo z dne 28. 3. 2025 že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 63. člena ZDSS-1, 75. člena ZDSS-1 in 247. člena ZPP, tožbo zaradi molka organa pravilno zavrglo.
  • 974.
    VDSS Sodba Pdp 357/2025
    3.12.2025
    DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00090485
    ZJU člen 24, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 126, 126/1, 128, 128/1, 128/6, 129. ZJU-B člen 85. ZJU-1 člen 126, 127, 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 191, 191/2.
    zastaranje vodenja disciplinskega postopka - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja - disciplinski ukrep - dokončna odločba na drugi stopnji - končanje postopka - odločanje o disciplinskem ukrepu
    Vodenje disciplinskega postopka se zaključi s sprejemom odločitve Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS. Enotno stališče sodne prakse, ki temelji na pravnem pravilu, da je zoper (disciplinsko) odločbo možna pritožba, ki jo ureja 24. člen ZJU, je, da se vodenje disciplinskega postopka konča v primeru pritožbe s sprejemom odločitve organa druge stopnje. Ni mogoče slediti stališču, da postopek pred Komisijo za pritožbe, ki odloča o pritožbi zoper odločitev predstojnika, oziroma od njega imenovane disciplinske komisije, o disciplinski odgovornosti, ni del disciplinskega postopka, temveč povsem samostojen in od disciplinskega postopka ločen postopek.
  • 975.
    VSL Sklep Cst 299/2025
    3.12.2025
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00089390
    ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 14/3.
    začetek postopka osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost

    Upnica je dolžnikovo insolventnost utemeljevala tako na trajnejši nelikvidnosti kot tudi na prezadolženosti, dolžnik pa niti v pritožbi ni izkazal zatrjevane zmožnosti plačila, saj zgolj njegovo zatrjevanje oziroma pripravljenost poravnati upničin dolg ter njegova predvidevanja v zvezi s tem, ne zadostujejo.

  • 976.
    VDSS Sklep Pdp 391/2025
    3.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00090502
    URS člen 23. ZPP člen 274, 274/1. ZDR-1 člen 200, 200/3.
    zavrženje tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - vročitev odpovedi
    Ker je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožnik vložil tožbo po poteku 30‑dnevnega zakonskega prekluzivnega roka, in skladno z zakonom tožbo kot prepozno zavrglo, ne gre za kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Ta namreč strankam ne zagotavlja vsebinske odločitve pred sodiščem, če tožbo vložijo po izteku zakonsko določenega prekluzivnega roka.
  • 977.
    VDSS Sodba Pdp 350/2025
    3.12.2025
    DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00090992
    ZObr člen 5, 5/1, 5/1-8, 98f.
    dodatek za stalnost - civilna oseba, zaposlena v vojašnici - vojaške osebe
    Dodatek za stalnost ne more biti pridobljena pravica, ki bi tožniku kot pripadniku stalne sestave vojske pripadala tudi potem, ko je prenehal opravljati vojaško dolžnost in ima status civilne osebe. Tudi v ostali zakonski ureditvi obrambnega področja ni določeno, da civilni osebi pripadajo dodatki, do katerih je bila upravičena v času, ko je bila na vojaški dolžnosti.
  • 978.
    VSL Sklep II Cp 682/2025
    2.12.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00089939
    ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-1, 1/3-2, 8, 8/2, 11, 11/2. ZAgrS člen 15, 15/4, 15/4-4, 16, 16/3, 16/3-4, 44. ZD člen 221. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1.
    kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - denacionalizacija - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - skupna lastnina - preoblikovanje skupne lastnine v solastnino - podržavljeno premoženje
    Iz delne upravne odločbe, na katero se sklicuje pritožba, jasno izhaja, da se nepremičnine vrnejo v skupno last in ne v solastnino, tak pa je tudi zemljiškoknjižni vpis. V primeru skupne lastnine deleži niso določeni.
  • 979.
    VSL Sklep I Ip 1122/2025
    2.12.2025
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00089403
    ZIZ člen 201, 201/1, 201/2, 201/3.
    izvršba na nepremičnino - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - sklep o poplačilu - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku - posledice izostanka z razdelitvenega naroka
    Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku, kar velja tudi za dolžnika. Zato so v tem pritožbenem postopku prepozne dolžnikove navedbe, s katerimi prereka obstoj izpodbijane terjatve. Dolžnik se namreč razdelitvenega naroka, na katerega je bil pravilno vabljen, in na katerem bi lahko prerekal omenjeno terjatev, niti ni udeležil.
  • 980.
    VSL Sklep I Cp 2176/2025
    2.12.2025
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00089374
    ZDZdr člen 39, 53.
    zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - bipolarna afektivna motnja - opustitev zdravljenja - udeležba v prometu - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje lastnega zdravja
    V izpodbijanem sklepu je tudi ugotovljeno, da pritožnik zaradi bolezenskega doživljanja ni zmožen oblikovati svoje volje o zdravljenju in da z odklanjanjem terapije tvega utrditev bolezni in trajno poslabšanje zmožnosti funkcioniranja in udejstvovanja v življenju. Zagotavljanje v pritožbi, da je avto posodil prijatelju in ga ne namerava več voziti, je v nasprotju s tem, kar je pritožnik povedal pred sodiščem prve stopnje, namreč da se je s prijateljem dogovoril, da bo dopolnil znanje vožnje. Ob nedvoumnem mnenju izvedenke, da v stanju, v kakršnem je pritožnik, udeležba v prometu ni dovoljena, in ugotovitvi v sklepu, da pod vplivom bolezenskega doživljanja ni zmožen obvladovati svojega ravnanja, je prepričljivo sklepanje, da je v primeru nezadržanja tveganje za udeležbo v prometu realno. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da zadržanje ni potrebno zaradi preprečitve ogrožanja življenja in zdravja sebe in drugih. Pravilno pa je tudi sklepanje sodišča, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje tudi z odklanjanjem predpisane terapije.
  • <<
  • <
  • 49
  • od 50
  • >
  • >>