preživljanje nepreskrbljenega zakonca - simbolična preživnina - razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze
Nepreskrbljenost razvezanega zakonca je pravni standard, ki nujno vsebuje preizkus minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca. Ugotoviti je zato treba tista odločilna dejstva, ki napovedujejo socialno ogroženost razvezanega zakonca in s tem obstoj preživninske obveznosti drugega - socialno močnejšega - zakonca.
Temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke je v 262. členu ZOR, torej v kršitvi same menjalne pogodbe, ker je kljub izrecno zagotovljeni lastnosti o zazidljivosti zamenjane parcele tožnikom izročila tako parcelo, ki je to lastnost izgubila. Zato so pravilni razlogi sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti pošteno v vsem, kot se je glasila. Parcela je bila že ob izročitvi obremenjena z napako, saj je bila zajeta v odloku o zazidanem načrtu, ki ga je zaradi nepravilnosti Ustavno sodišče SRS razveljavilo. Teh nepravilnosti nikakor ni mogoče naprtiti tožnikom, ampak kvečjemu toženi stranki, ki je sprejela in izdala nepravilni odlok. Zato je materialnopravno zmotno sklicevanje tožene stranke na četrti odstavek 262. člena ZOR, češ da je zaradi zamude tožnikov nevarnost prešla nanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti
Okoliščina, da je tožnik sodnik pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, v primeru, ko je bil sprožen postopek pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu, pomeni tehten razlog iz 67. člena ZPP, saj se obe sodišči nahajata v isti stavbi, sodniki se med seboj osebno poznajo, se dnevno srečujejo in med seboj komunicirajo.
ZOR člen 17, 262, 262/1. ODZ paragraf 521, 522, 1479, 1488.
pridobitni način - pravni posel - ustanovitev osebne služnosti
Osebna služnost se lahko ustanovi tudi s pogodbo, kot pravnim naslovom. Vendar brez vpisa v zemljiško knjigo, to je pridobitnega načina, služnost ne nastane. Ker tožnica v zemljiški knjigi še ni vpisana kot upravičenka sporne osebne služnosti, je s tožbo upravičeno zahtevala od toženk izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis služnostne pravice, torej izpolnitev pogodbe.
ZZZDR člen 12, 233.ZOR člen 10. ZPP (1977) člen 304, 304/1, 385, 385/3.
skupno premoženje zakoncev - dogovor o skupni gradnji - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - delitev skupnega premoženja - zunajzakonska skupnost - retroaktivna uporaba zakona - revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene
V času pred sklenitvijo zakonske zveze pravdnih strank v letu 1974 ni bilo materialnopravnega predpisa, ki bi tožečo stranko upravičeval do skupne lastnine na stanovanjski hiši v Ljubljani iz naslova njene domnevne izvenzakonske skupnosti s tožencem. Določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se namreč ne uporabljajo retroaktivno. Po določbi 233. člena zakona (Ur. l. SRS, št. 14/89) je zakon začel veljati 01.01.1977, torej po sklenitvi zakonske zveze pravdnih strank v letu 1974. Tožnica bi torej na stanovanjski hiši mogla pridobiti (so)lastninsko pravico le na stvarnopravni podlagi ali na obligacijskopravni podlagi s posledično pridobitvijo lastninske pravice.
dovoljenje za nabavo orožja - izkazanost opravičenega razloga
Opravičeni razlogi za izdajo dovoljenja za nabavo orožja so podani le, če so izkazani konkretno in utemeljujejo ogroženost osebne varnosti oz. varnosti premoženja prosilca ter bi bila z nabavo orožja ta konkretna ogroženost zmanjšana ali odpravljena.
preživljanje zakonca v času trajanja zakonske zveze - ločeno življenje - preskrbljenost zakonca
Če skupnosti med zakoncema ni več, veljajo drugačna merila. Z ločenim življenjem nastane nova osebna in premoženjska situacija, ki povzroči spremembe pri obeh zakoncih. Tožnica uveljavlja le svoje višje stroške, ne zatrjuje pa, da sama tožencu še vedno pomaga ali kako drugače skrbi zanj. Zato se tudi neutemeljeno sklicuje na 44. člen ZZZDR.
Pravilno je izhodišče sodišča druge stopnje, da mora sodišče v primeru, ko zakonec živi v lastnem gospodinjstvu in ločeno od drugega zakonca, najprej ugotoviti preskrbljenost zakonca, ki zahteva preživnino.
Sodišče prve stopnje izpodbijanega akta ni preizkusilo v obsegu tožbenega zahtevka, ampak se je ukvarjalo s pravnim vprašanjem, ali tožnik sploh lahko nastopa kot stranka v postopku (o čemer je bilo že odločeno s sodbo Vrhovnega sodišča RS) in ali je upravičenec do denacionalizacije, kar pa ni predmet tega, ampak denacionalizacijskega postopka. Ni pa presodilo tožbenih ugovorov, da investitor ne razpolaga z lokacijskim dovoljenjem in da ne izkazuje pravice razpolaganja z zemljiščem, čeprav lahko bistveno vplivajo na odločitev. Zato je bistveno kršilo pravila postopka.
Z oblikovalno tožbo se zahteva sprememba, preoblikovanje pravnega stanja ali pravnega razmerja. Za tak primer gre tudi, kadar stanodajalec odpoveduje najemno pogodbo iz krivdnih razlogov po Stanovanjskem zakonu. Zato se odpovedi ni mogoče izogniti in neposredno uveljavljati izpraznitvenega zahtevka. Za utemeljenost izpraznitvenega zahtevka je treba najprej odpraviti pravno podlago za uporabo stanovanja, to je odpovedati najemno pogodbo.
zahteva za varstvo zakonitosti - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka
O predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz prvega odstavka 13. člena ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. V takem primeru lahko sodišče samo reši to vprašanje, ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju. Pri odločanju o teh vprašanjih se mora sodišče ravnati po načelu smotrnosti (če je postopek na matičnem področju že v teku, če se nakazuje hiter zaključek postopka, da se izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev, zaradi česar bi se postavilo vprašanje pravne varnosti in podobno). Če pa sodišče sklene, da predhodnega vprašanja samo ne bo reševalo, potem mora postopek po 1. točki prvega odstavka 206. člena prekiniti.
Toženec je dopitane prašiče prodal drugim in ne tožeči stranki. S takim ravnanjem je kršil svojo pogodbeno obveznost. Zato je na podlagi 1. in 2. odstavka 262. člena ZOR toženi stranki dolžan povrniti škodo.
Iz navedb v tožbi je jasno razvidno, da spor v osnovi izvira iz delovnega razmerja, saj tožnica uveljavlja plačilo odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja. Ker gre za spor iz delovnega razmerja in so tudi stranke opredeljene tako, da gre za spor med delavcem in delodajalcem, to ne glede na sedanji status tožene stranke in ne glede na to, kako spor opredeljuje sama tožnica, pomeni, da so podani vsi elementi, ki po določbah ZDSS opredeljujejo individualni delovni spor.
ZDSS člen 4, 4/2.ZLS člen 33, 34a.ZFDO člen 2, 2/2.
plače in drugi prejemki - funkcionar - stvarna pristojnost
Iz zakonske ureditve, po kateri je funkcionar, ki delo opravlja poklicno, upravičen do plače, tisti, ki delo opravlja nepoklicno pa do sorazmernega dela plače, je razvidno, da županu za delo pripadajo prejemki, ki jih je treba obravnavati po predpisih delovnega prava. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je predmet spora denarni znesek, ki je označen kot bruto znesek. Iz načina opravljanja funkcije župana, ki jo opravlja trajno in neprekinjeno ter iz narave sporne terjatve, ki je opredeljena v bruto znesku, je ob upoštevanju podatkov v spisu mogoče z verjetnostjo sklepati, da je tožena stranka funkcijo župana opravljala v obliki, ki ima prevladujoče elemente delovnega razmerja. V tem primeru ima spor med strankama naravo spora o premoženjskih oz. posamičnih pravicah iz delovnega razmerja. Za sojenje v tovrstnih sporih pa je po določilih 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list RS, št. 19/93) pristojno delovno sodišče.