obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani predlog za dopustitev revizije zakonskih zahtev o obvezni vsebini predloga za dopustitev revizije ne izpolnjuje. Razen floskule, da odločitev o postavljenih vprašanjih lahko vpliva na zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava prek sodne prakse, ne ponudi nikakršne vsebinske obrazložitve. Ne vsebuje namreč razlage, zakaj sta postavljeni vprašanji pomembni za pravni red; ne pojasni, kako sta nižji sodišči razumeli sporno pravno pravilo in zakaj naj bi bilo njuno razumevanje napačno. Toženec v pretežnem delu ponavlja, kar je zatrjeval že v pritožbi, z argumenti sodišča druge stopnje tako glede domnevnega vpliva epidemije covid-19 na odgovornost poslovodstva in likvidacijskih upraviteljev kot glede višine nastale škode pa se ne sooči.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - preverjanje
Po presoji Vrhovnega sodišča je Upravno sodišče pravilno presodilo, da bi morala toženka dodatno preveriti oziroma dobiti zagotovilo, da bo tožnikoma v primeru vrnitve na Portugalsko zagotovljena ustrezna nastanitev in ustrezna obravnava njunih prošenj za mednarodno zaščito, saj je iz velikega števila informacij, ki so bile zbrane v upravnem postopku, razvidno, da obstaja bojazen, da bi v primeru vrnitve tožnikov na Portugalsko obstajalo tveganje za kršitev njune pravice iz 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti na drugo sodišče - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v predlogu za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno višje sodišče, glede ravnanja sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani nima konkretnih pripomb. Vse njene navedbe se substancirano nanašajo na delo oziroma ravnanje sodnikov sodišča prve stopnje. Tožeča stranka torej v predlogu vsebinsko ne pojasni, zakaj bi bilo tudi sodišče druge stopnje oziroma posamezni sodniki tega sodišča pristranski oziroma ne bi bili zmožni objektivno nepristranskega odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - trajanje postopka - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z ZVPSBNO.
delovni stroj kot nevarna stvar - ravnanje tretje osebe - ravnanje (sokrivda) oškodovanca - soprispevek oškodovanca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - posebna pritožba - nepopolna zahteva - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - zavrnitev pritožbe - izločitev sodnika
Zoper sklep, s katerim višji sodnik zavrže nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, je dovoljena posebna pritožba.
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.
Pri izdaji plačilnega naloga po prvem odstavku 57. člena ZP-1 opis dejanja ni njegova obvezna sestavina. Dejanski opis prekrška se zahteva le pri izdaji plačilnega naloga po drugem odstavku 57. člena ZP-1 in v primeru, ko je zoper plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo. Če je plačilni nalog izdan na podlagi neposredne osebne zaznave in je kršitelju vročen takoj na kraju prekrška, ustna predstavitev prekrška in dokazov kršitelju v zadostni meri nadomeščata dejanski opis.
dopuščena revizija - občina - organ javnega sektorja - oddaja javnih naročil - omejitev poslovanja
Občina je organ oziroma organizacija javnega sektorja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK.
Prepoved iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK se nanaša tudi na primere oddaje javnih naročil, ki ne dosegajo mejnih vrednosti iz 21. člena ZJN-3 in za katere ni treba izvesti enega od predpisanih formalnih postopkov za oddajo javnega naročila, saj gre tudi v takem primeru za javno naročilo, ki za naročnika vzpostavlja obveznosti, določene v drugem odstavku 21. člena ZJN-3.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-3. ZUS-1 člen 75, 75/1, 79, 79/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - obseg pritožbene presoje - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
V pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - objektivna nepristranskost - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je sledilo svoji praksi v zadevah I R 112/2022, I R 170/2022 in I R 55/2023, kjer vse bi morali biti kot priče zaslišani sodniki. Predlog za prenos pristojnosti je bil v vseh treh zadevah zavrnjen. Enako odločitev je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi I R 5/2024, kjer je bila za pričo predlagana tožnikova teta, sicer nekdanja sodnica in vodja civilnega oddelka pristojnega višjega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00084047
ZPP člen 243, 285, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179. URS člen 21, 26.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - bivalne razmere v zaporu - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - protipravnost - materialno procesno vodstvo - dokaz z izvedencem - javnopravna odškodninska odgovornost države - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - izjema varstva sodnega postopka - izjema varstva upravnega postopka - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo
Iz določbe 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ jasno izhaja, da izjemo od prostega dostopa pomenijo izključno podatki, pridobljeni ali napravljeni zaradi sodnega postopka. Zato se nanjo ne more sklicevati organ, kadar se zahteva za dostop, naslovljena nanj, nanaša na njegovo upravno odločbo.
Organ potem, ko oceni, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo odločbe, ne more hkrati predvideti potrebe po ponovitvi upravnega postopka in presoditi, da bi razkritje te odločbe škodovalo izvedbi morebitnega ponovljenega postopka (7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). To bi namreč pomenilo, da bi organ pod vprašaj postavil pravilnost in zakonitost svoje lastne odločitve, s tem pa bi kršil načelo zaupanja v pravo, ki izhaja iz načela pravne države (2. člen URS), ki med drugim zahteva, da so posamezne odločitve, ki so zakonite in sprejete brez vnaprejšnjih pridržkov in po svoji naravi niso prehodnega značaja, stabilne.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je tožnik sodnik sodišča, pred katerim teče postopek je take narave, da bi lahko bilo ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja v tej zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomeni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
Elementarna logika sodnega postopka terja, da predlagatelj pravne posledice le-to podpre z dejansko podlago. Tako je tudi v postopku po 67. členu ZPP. Pregled zadeve pokaže, da je pritožnik v pritožbi zoper sodbo Okrajnega sodišča v Velenju P 109/2022 med drugim navedel tudi "zahteva za izločitev celjskega višjega sodišča".
Očitno je, da torej predlog za prenos pristojnosti ni podprt z nikakršno dejansko podlago. Tak predlog je evidentno neutemeljen in ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodniški pripravnik - zavrnitev predloga
Sodniško pripravništvo je začasne narave, sodnica mentorica pa zlahka nadzira dostop sodniške pripravnice do zadev, s katerimi se ta ukvarja v okviru programa pripravništva. To, da pri sodnici pristojnega sodišča opravlja pripravništvo pripravnica, ki je zaposlena pri pooblaščenki tožencev, ni okoliščina, ki bi v očeh javnosti lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je ena izmed etažnih lastnic stavbe v zvezi s katero teče postopek določitve pripadajočega zemljišča, zaposlena kot sodnica in predsednica sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi, utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.