dedovanje na podlagi zakona - krog zakonitih dedičev - izvenzakonska skupnost - dedna pravica izvenzakonskega partnerja
Tožnica še v reviziji priznava, da ves čas nista živela skupaj in pojasnjuje zadržke, njuno skupno preživljanje počitnic in vikendov pa je bilo le občasno in ne zadošča za ugotovitev, da je šlo med njima za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost. V L. sta živela ločeno, imela sta vsak svoje gospodinjstvo in ekonomske skupnosti tožnica ne izkazuje, pa tudi sosedi pokojnega, ki so tožnico sicer poznali, je niso šteli za njegovo ženo.
ZOR člen 813, 814, 815, 816, 817, 818, 819, 820, 821, 822, 823, 824, 825, 826. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4.
posredovanje - sprejem izpolnitve s strani posrednika - kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - ara - sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Gre za materialnopravno predpostavko za izdajo sodbe zaradi izostanka.
Posrednik pridobi pravico do plačila s sklenitvijo pogodbe, za katero je posredoval (813. člen), če ni drugače dogovorjeno.
Za posredniško pogodbo je značilno tudi to, da posrednik nima pravice sprejemati kupnine oz. sprejemati za naročitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem. Pravico do tega ima le, če ima za to posebno pismeno pooblastilo. Še manj ima posrednik pravico v svojstvu posrednika sklepati "sporazum" ali "predpogodbo" v lastnem imenu (s samim seboj). Če pa že to vendarle stori, nima pravice do povračila stroškov "za posredovanje in izdelavo pogodb".
ZPP (1977) člen 12, 12/1. ZPDS člen 2, 2/3, 22, 23.ZPSPP člen 2, 2/4.
predhodno vprašanje
Sodišči prve in druge stopnje sta ključno vprašanje, ali je prostor, v katerem je tožnik v času sklenitve sporne prodajne pogodbe opravljal poslovno dejavnost, poslovni prostor v smislu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (in s tem tudi v smislu 22. in 23. člena Zakona o pravicah na delih stavb, s katerimi je tožnik utemeljeval svoj tožbeni zahtevek) - pravilno opredelili kot predhodno vprašanje v smislu 1. odstavka 12. člena ZPP. Ko sta ugotovili, da je bilo to predhodno vprašanje rešeno v predpisanem postopku (ne le na prvi in drugi upravni stopnji, temveč tudi v upravnem sporu), sta ravnali v skladu z zakonom, ko sta upoštevali dokončno odločitev v predpisanem upravnem postopku: da prostor v sporni stanovanjski hiši, ki ga je tožnik uporabljal za svojo poslovno dejavnost v času sklenitve sporne prodajne pogodbe, ni poslovni prostor v smislu obeh navedenih materialnih zakonov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20476
URS člen 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 17, 17/2, 18, 18/1.KZ člen 218.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper premoženje - izsiljevanje
Pravica obdolženca v kazenskem postopku ne pomeni, da je sodišče dolžno sprejeti vsak dokazni predlog in izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba, temveč narekuje, da sodišče uravnoteženo in nepristransko, na predlog strank ali po uradni dolžnosti, skrbi za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
Kaznivo dejanje izsiljevanja je tako imenovano osebno kaznivo dejanje, ker je uporaba sile ali resne grožnje naperjena proti osebni integriteti določene osebe. Pri takih kaznivih dejanjih pa konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja načeloma ne pride v poštev.
ZTLR člen 20, 33. ZAKON O ZEMLJIŠKIH KNJIGAH paragraf 68, 69, 70, 71.ZZK člen 5.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dedovanje - pravni posel - - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - stvarnopravni učinki vpisa - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Po določilu 20. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90 in RS, št. 4/91) se pridobi lastninska pravica po samem zakonu, na podlagi pravnega posla, z dedovanjem in z odločbo državnega organa. Prvotožena stranka je pridobila lastninsko pravico na podlagi sodne odločbe v zapuščinskem postopku in se na tej podlagi vpisala v zemljiško knjigo. Zato ji ni mogoče očitati slabe vere, zlasti še, ker tožnik od prejema sklepa o dedovanju v januarju 1986, do prodaje sporne parcele drugotoženemu v januarju 1991, proti prvotoženi stranki ni vložil tožbe na ugotovitev njegove lastninske pravice in na izbris zemljiškoknjižnega vpisa prvotožene stranke ter ni predlagal zaznambe spora v zemljiški knjigi (paragrafi 68 do 71 pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah z dne 1.6.1930). Drugotoženi je pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla in je po določilu 33. člena ZTLR postal stvarnopravni lastnik sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da ni vedel za tožnikovo pogodbo in se je zanesel na zemljiškoknjižno stanje, je sporno parcelo kupil v dobri veri, da je prvotožena stranka lastnica. Že po starih zemljiškopravnih pravilih je veljalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo (po že navedenih paragrafih pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah, saj pa po četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK, Ur.l. RS št. 33/95), ki je varovalo tiste, ki so se zanesli na njene podatke in je določalo, da dobroverni kupci ne morejo trpeti škodljivih posledic.
varstvo lastninske pravice - vrnitev individualno določene stvari - lastninska tožba (rei vindicatio) - dejanska oblast nad stvarjo
Odločilnega pomena v tej pravdni zadevi je, da je tožnik glede na trditveno podlago svojega tožbenega zahtevka (actio rei vindicatio) moral dokazati, da so stvari, katerih vrnitev zahteva, samo in izključno njegova last in da jih je odpeljala ravno toženka in da jih ima v posesti (37. člen Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ZTLR). Tožeča stranka je namreč zahtevala vrnitev individualno določenih stvari. Sodišče prve stopnje je po obširno izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da nobena od vtoževanih stvari ni izključna last tožnika: bodisi so last toženke bodisi so skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske skupnosti obeh pravdnih strank. Že ta ugotovitev bi zadoščala za zavrnitev tožbenega zahtevka, kakršnega je postavila tožeča stranka.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice po 117/1 SZ - pravica imetnika stanovanjske pravice do odkupa, če je ne izkoristi ožji družinski član, na katerega je bila prenešena - nezakonita vselitev - tožba na izpraznitev stanovanja
Po 118. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94, v nadaljevanju SZ) s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe kupec prevzame vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj, če ni v tem zakonu drugače določeno. Med pravicami, ki so posebej urejene v SZ, je tudi pravica lastnika zahtevati izselitev nezakonito vseljenih oseb iz svojega stanovanja.
SZ ne vsebuje prepovedi odkupa stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice, če pravice do odkupa ne izkoristi oseba, ki ji je bila privolitev dana.
pogodba o izročitvi nepremičnine - oblika pogodbe - sestavitev listine - nečitljiv podpis zaradi telesne hibe - ročni znak (ročno znamenje) - overitev ročnega znaka ali podpisa kot potrditev njune pristnosti
Pisna oblika pomeni, da je pogodba zapisana in podpisana. Sodna praksa tolerira tudi nečitljiv podpis, če je le mogoče ugotoviti, kdo ga je napravil oz. čigav je, kakor tudi psevdonim oz. drug zgolj za določeno osebo znan način "podpisovanja". Namen podpisa je namreč le identifikacija podpisnika. Overitev podpisa za veljavnost pogodbe ni predpisana. Overitev je v 2. odstavku 72. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) določena za primer, ko pogodbenik ne zna pisati. Tak pogodbenik na listini napravi ročni znak, ki ga overita dve priči ali sodišče oz. drug organ.
Z overitvijo se potrjuje le pristnost podpisa, to pa pomeni istovetnost osebe, ki je listino podpisala oz. nanjo dala svoj ročni znak (1. odstavek 1. člena).
DRUŽINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS03826
ZZZDR člen 51, 51/2.SZ člen 117, 117/1.ZNP člen 118, 118/3, 130.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - postopek za delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo - posebno premoženje zakonca - privatizacija stanovanj
Čim je bil med (ne)pravdnima strankama spor o obsegu skupnega premoženja, je bila napotitev stranke na pravdo nujna (130. člen v zvezi s tretjim odstavkom 118. člena zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Izbira oblike pravnega varstva (zahtevka) in tožbene podlage pa je ostala na pravdo napoteni stranki.
negmotna škoda - denarna odškodnina - valorizacija akontacije odškodnine
Končno je pravilna tudi odločitev v delu, s katero je bila valorizirana prvi tožnici izplačana akontacija za čas od plačila (novembra 1994) do dneva razsodbe na sodišču prve stopnje (15.1.1996). Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo se odmerja na dan zadnje obravnave ter zato tečejo zamudne obresti od take odškodnine šele od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Zato v primeru, kadar je med strankama spor o taki škodi, ni mogoče govoriti o toženčevi zamudi pred trenutkom sodne odločitve kot meni tožnica in na čemer gradi svoj ugovor zoper opravljeno valorizacijo akontacije. Ker se torej odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po razmerah na dan zadnje obravnave, je materialnopravno pravilno postopano, ko se je pred odmero odškodnine časovno odmaknjeno izplačilo akontacije valoriziralo na vrednost v času odločanja. Zato tožničina revizija ni utemeljena niti v tej smeri.
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah - povrnitev bodoče škode - določitev višine odškodnine - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - upoštevanje sodne prakse
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in za strah.
privatizacija stanovanj - pravica do odkupa - razveza zakonske zveze imetnika stanovanjske pravice - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - prodaja stanovanja imetniku stanovanjske pravice - tožba razvezanega zakonca na razveljavitev kupne pogodbe
Na načelni ravni je treba ugotoviti naslednje: če pride do razveze zakonske zveze imetnika stanovanjske pravice pred sklenitvijo prodajne pogodbe za stanovanje, je pomembno za presojo, kdo je privatizacijski upravičenec za stanovanje, rešitev najemništva po 57. členu SZ to je kako sta se razvezana zakonca sporazumela glede najemništva stanovanja oziroma koga določi kot najemnika sodišče. Če je imetnik stanovanjske pravice v takih primerih ne oziraje se na povedano kupil stanovanje, se je drugemu razvezanemu zakoncu ob kombinaciji sankcij iz 147. in 20. člena SZ priznala aktivna legitimacija za izpodbijanje takšne privatizacijske prodajne pogodbe, sklenjene med imetnikom stanovanjske pravice in lastnikom stanovanja. V takih sporih je moral prizadeti razvezani zakonec, ki je izpolnjeval pogoje za najemnika stanovanja po 57. členu SZ, zahtevati s tožbo razveljavitev sporne že sklenjene kupoprodajne pogodbe za stanovanje in sklenitev take pogodbe z njim.
V danem primeru tožnica ni zahtevala razveljavitev kupne pogodbe in sklenitev kupne pogodbe z njo ampak le ugotovitev, da je sporna kupoprodajna pogodba neveljavna. Ker pa izpodbojna pogodba ni neveljavna (neveljavna postane šele po razveljavitvi, če se ta uveljavlja in kadar so podani pogoji zanjo), sta sodišči prve in druge stopnje utemeljeno zavrnili zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pogodbe. Tožnica je sicer tožbo vložila zato, ker jo je nepravdno sodišče napotilo na pravdo. Toda z napotitvenim sklepom sodišče ni dolžno oblikovati tožbenega zahtevka, pri čemer je bilo jasno, da je obstoječa kupoprodajna pogodba, sklenjena med toženima strankama, lahko ovira le tožničini nameri, da bi sama kupila stanovanje, medtem ko sprememba lastništva stanovanja praviloma ne more vplivati na že pred tem odprt spor oziroma pravico do najema.
revizija - dovoljenost revizije - premoženjskopravna narava stanovanjskih sporov po SZ - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 - v nadaljevanju SZ) imajo stanovanjski spori za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, ki so premoženjskopravne narave. V tožbi, ki je bila vložena dne 14.9.1996, uveljavljeni zahtevek na izpraznitev in izročitev trosobnega stanovanja v A., N. je zato premoženjskopravne narave.
negmotna škoda - denarna odškodnina - povzročitev škode - pravična odškodnina - pomen prizadete dobrine - upoštevanje sodne prakse - javna glasila - kršitev osebnostne pravice - kumulacija različnih oblik pravnega varstva - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, pravice osebnosti
Revizijsko sodišče ugotavlja, da se z revizijo pobija le višina prisojene odškodnine in ne tudi odškodninska podlaga, čeprav revizija poudarja pomen demantija, ki ga tožnik ni izrabil. Torej se ne trdi, da bi lahko demanti preprečil ali odpravil škodo, temveč naj bi jo delno le zmanjšal. Sodišči prve in druge stopnje sta ocenili, da bi bil obseg tožnikovih duševnih bolečin manjši, če bi bil zahteval objavo odgovora v M. (t.j. demantija) in ker se te možnosti ni poslužil, sta zato priznali nekaj nižjo odškodnino kot bi je sicer. Po revidentkinem stališču bi se zaradi opustitve navedenega pravnega varstva morala odškodnina še bolj znižati. Revizijsko sodišče se sicer strinja, da je priznana odškodnina previsoka (in kar predstavlja delno zmotno uporabo 200. člena ZOR), ne sprejema pa zgoraj navedenega stališča. Človekova zasebnost, njegove osebnostne pravice, čast in dobro ime, so dobrine, ki so lahko med drugim predmet kazenskopravnega in civilnopravnega varstva. Samo civilnopravno varstvo je lahko različnih vrst (po 157, 199, 200 členih ZOR), izbira oblike varstva pa je prepuščena prizadetemu, medtem ko v primeru spora odloča o utemeljenosti zahtevanega varstva sodišče. Posledice kršitve so lahko različne in zato tudi sankcije zanje. To pomeni, da kumulacija različnih oblik pravnega varstva ni izključena. Zato lahko predstavlja objava demantija tako kot sankcija v smislu 199. člena ZOR le eno od oblik (sodnega) varstva, ki tako kot možno kazenskopravno varstvo ne izključuje še civilnega (odškodninskega) varstva (po 154. v zvezi z 200. členom ZOR), kadar so ugotovljeni vsi elementi civilnega delikta in kot je bilo to v tem primeru. Utemeljenost vsake oblike varstva se ugotavlja posebej in neuporaba enega izmed vseh praviloma ne vpliva na (višjo)
upravičenec do denacionalizacije - darilna pogodba - pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače predstavnika oblasti
Predlagateljica je v predlogu (in tekom celotnega postopka) zatrjevala, da do sklenitve pravnega posla (dne 6.3.1961 zapisane darilne pogodbe) sploh ni prišlo (točnost teh trditev sta sodišči prve in druge stopnje tudi ugotovili), vendar pa vprašanje, ali je bil pravni posel sploh sklenjen, po oceni revizijskega sodišča ni odločilno. Dejstvo je namreč, da je na podlagi darilne pogodbe, ki je datirana z 6.3.1961, proti volji predlagateljice in zaradi delovanja predstavnika tedanje oblasti prišlo do spremembe lastninskega stanja, saj je bila z dne 6.3.1961 datirana darilna pogodba predložena zemljiški knjigi in je predstavljala listino, na podlagi katere je prišlo do vpisa stvarnopravnih upravičenj na obdarjenca in s tem izbrisa lastninske pravice predlagateljice kot "darovalke". Ne glede na morebitno pravno neučinkovitost, navideznost, ničnost ali neveljavnost darilne pogodbe, datirane z dne 6.3.19961, je ta vendarle predstavljala listino, ki je vsebovala vse elemente pravnega posla, zaradi česar je ravno na podlagi te listine tudi prišlo do spremembe stvarnopravnih upravičenj na nepremičninah, ki so navedene v tej listini ("darilni" pogodbi). Povedano drugače: kljub morebitni pravni neučinkovitosti, je darilna pogodba datirana z dne 6.3.1961, predstavljala tisti pravni naslov, na podlagi katerega so nepremičnine, ki so bile v njej navedene, postale državna lastnina. Darilna pogodba, datirana z 6.3.1961, je zato predstavljala pravni posel, kakršnega ima v mislih določba 5. člena ZDen.
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice (lastninska tožba)
Osrednji problem pravde je bil v presoji - ker gre za lastninsko tožbo - ali sta tožnika bila lastnika vrat, ki jih je odpeljal toženec. Le v tem primeru sta namreč za tožbo legitimirana po materialnem pravu. Da bi opisano dilemo razrešilo, je sodišče prve stopnje izvedlo obširen dokazni postopek, katerega rezultat je dokazna ocena (8. člen ZPP), po kateri tožeča stranka ni dokazala, da bi postala lastnica vrat s pravnim poslom ali priposestvovanjem kot možnima načinoma pridobitve.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS03831
ZOR člen 178, 178/4, 200, 203. ZUKZ člen 28.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - denarna odškodnina - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil - povzročitev škode - valorizacija zavarovalne vsote - pravo, ki ga je treba uporabiti - zavarovalna vsota - zavarovanje avtomobilske odgovornosti pri tuji zavarovalnici - nepogodbena odškodninska odgovornost po 28. členu ZUKZ - negmotna (katastrofalna) škoda
V nesreči dveh vozil poškodovani potnik, ki je bil v enem od njiju, lahko toži za odškodnino samo imetnika enega ne glede na morebitno krivdo obeh (178/4 ZOR).
Tuja zavarovalnica mora ob ugovoru zavarovane osebe navesti zavarovalno vsoto, do katere je sklenila zavarovanje s svojim zavarovancem. Če tega ne stori, zanjo ne velja slovenski limit.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo pri katastrofalni škodi (tetraplegija).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS03727
ZPP (1977) člen 220.ZOR člen 211, 771.
prodaja - komisija - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - pridržek pravice zahtevati vračilo - oblika zahteve za vračilo - načelo proste presoje dokazov
V določbi 211. člena ZOR za uveljavljanje zahteve za vrnitev plačanega ni predpisana oblika. Pridržek mora biti resen in nedvomen. Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh ugotovljenih dejstev odločilo, da si je tožeča stranka pridržala pravico zahtevati plačano nazaj in da je bil njen pridržek resen, nedvomen in podan že pred plačilom.
ZOR člen 162, 200, 200/1. ZPP (1977) člen 7, 8, 12, 12/3.
negmotna škoda - denarna odškodnina - krivdna odgovornost - dovoljena samopomoč - načelo proste presoje dokazov - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo pri odločanju v pravdnem postopku
Sprejeti zaključek o izključni odgovornosti toženca ima po presoji revizijskega sodišča podlago v ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano. Po teh ugotovitvah je toženec prišel na tožničino dvorišče in na silo poskušal odpeljati sporne smrekove hlode, pri čemer je tožnico, ki je nasprotovala toženčevemu ravnanju s sekiro v roki, po odvzemu sekire porinil proti hlodom, zaradi česar se je poškodovala. V skladu s takimi ugotovitvami je po presoji revizijskega sodišča tudi pravni zaključek sodišč nižjih stopenj, da toženec v spornem primeru ni ravnal v okviru dovoljene samopomoči po 162. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Samopomoč je lahko le obrambno dejanje, medtem ko pomeni toženčevo ravnanje samovoljno in nasilno uveljavljanje določenih pravic nasproti tožnici, čemur se je ta upirala. Sodišče druge stopnje pravilno zaključuje, da je kvečjemu tožnica ravnala v samopomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS03798
ZPP (1977) člen 421, 421-9.ZNP člen 37.ZDen člen 4, 5, 8, 8/5, 56, 56/1.
upravičenci do denacionalizacije po 5. členu ZDen - sodna pristojnost - izredna pravna sredstva - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Nova dejstva in novi dokazi se namreč v obnovitvenem postopku lahko upoštevajo le tedaj, če so dejstva takšnega značaja, da bi privedla do ugodnejše odločbe za predlagatelja, če bi bila ta dejstva in ti dokazi uporabljeni že v prejšnjem postopku. Iz dokazne ocene sodišč druge in prve stopnje pa izhaja, da priča M. V. ni izpovedal prav ničesar o tem, da naj bi premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti. Nasprotno. Kot sta ugotovili obe nižji sodišči iz njegove izpovedbe celo izhaja (s temi ugotovitvami se tudi revizija strinja), da oče predlagateljev J. Š. ni sklenil prav nobenega pravnega posla, ki bi bil podlaga za prehod njegovega premoženja v državno lastnino. Na podlagi take izpovedbe v obnovitvenem postopku zaslišane priče zato ni bilo mogoče obnoviti sodnega postopka, ki je bil v teku zaradi denacionalizacije na podlagi 5. člena ZDen, saj je po navedeni določbi ZDen obstoj pravnega posla, ki je bil sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti, odločilnega pomena.