razmerja med razvezanima zakoncema - vrnitev darila po razvezi zakonske zveze
Kadar je sicer stavbno zemljišče darovano zakoncu, zaradi gradbe na zemljišču prešlo v novo stvar, določbe 84. čl. ZZZDR o vrnitvi nesorazmernega darila zaradi razveze zakonske zveze ni mogoče uporabiti. Darovalka lahko ob ugotavljanju deležev na skupnem premoženju (59. člen ZZZDR) vrednost zemljišča uveljavlja kot svoj vložek.
Tujcu preneha delovno razmerje s potekom delovnega dovoljenja po samem zakonu (16. čl. ZZT). Med Republiko slovenijo in Republiko Hrvatsko ni mednarodne pogodbe, ki bi dovoljevala zaposlovanje brez delovnega dovoljenja, v smislu drugega odstavka 2. člena ZZT.
delovno razmerje pri delodajalcu - letni dopust - prenehanje delovnega razmerja
Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da delavec lahko izrabi letni dopust, določajo akti delodajalca in kolektivne pogodbe. V pravilniku tožene stranke je določeno, da delavec mora pred izrabo letnega dopusta imeti pisno soglasje nadrejenega delavca in vodje enote.
Delavec takšnega soglasja za izrabo letnega dopusta ni imel, zato je tožena stranka na podlagi 5. točke prvega odstavka 100. člena ZDR utemeljeno odločila, da tožniku, ki se je po neupravičenih šestih dneh izostanka vrnil na delo, preneha delovno razmerje.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - ukinitev delovnega mesta - trajni presežki
Tudi v primeru ukinitve delovnega mesta je za določitev trajno presežnih delavcev oziroma za določitev delavca, ki ohrani delovno mesto, treba upoštevati ustrezne kriterije. Tudi ukinitev delovnega mesta je operativni razlog za zmanjšanje potreb po delavcih (29. člen ZDR).
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev
Vprašanje, ali je tožnica bila vabljena na sejo ali ne, je dejansko vprašanje, ki ga pritožba tožnice ni posebej izpostavila in ga zato tudi sodišče v izpodbijani sodbi ni obravnavalo. Šele če bi se ugotovilo (na dejansko ugotovitev nižjega sodišča je revizijsko sodišče vezano), da res ni bila vabljena, bi se lahko nato ugotavljalo, ali so bile kršene določbe 81. člena ZTPDR. Ker sodišče o tem ni odločalo, tožeča stranka pa poteka disciplinskega postopka pri toženi stranki, kot je že bilo povedano, sama tudi ni grajala, ni sprejemljiv očitek revizije, da je nižje sodišče odločalo v nasprotju z lastno sodno prakso.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - delovno dovoljenje za tujca
Neutemeljeno je stališče, da bi moralo biti tožniku ohranjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji brez delovnega dovoljenja, ker tako določa Sporazum z dne 27.10.1970, ki naj bi imel značaj mednarodne pogodbe. Temu Sporazumu, tudi po presoji revizijskega sodišča, ni mogoče pripisati narave in pravnih posledic mednarodne pogodbe, saj je bil sklenjen kot medrepubliški dogovor v okviru federalnega sistema bivše SFRJ. Po določbi 3. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1-6/91-I - UZITUL) veljajo na ozemlju Republike Slovenije samo tiste mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo (prvi odstavek) pod pogojem, da je Skupščina Republike Slovenije sprejela akt o njihovi notifikaciji (drugi odstavek). Sporazum pa ne izpolnjuje zakonskih pogojev za priznanje njegove mednarodne veljavnosti.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-9. ZTPDR člen 15.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - prevzem
V primerih prevzema lahko tudi govorimo o trajno presežnih delavcih, katerih socialni položaj pa se rešuje na drug način in ne po postopkih določanja trajno presežnih delavcev.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki
Potreba po uporabi dodatnih kriterijev se pojavi samo takrat, ko pride do enake ocene uspešnosti pri ocenjevanih delavcih in ko s pomočjo tega kriterija zato ni možno določiti, kateri od njih bo ohranil zaposlitev.
ZAPPNI člen 2, 4, 4/2, 72, 73, 73/3, 76. ZTLR člen 71, 78, 78/1.ZVRS člen 1, 3, 5, 5/2, 9, 26. ZDS člen 67, 71, 73, 73/2. ZPP (1977) člen 441.
zahteva za varstvo zakonitosti - motenje posesti - protipravnost - izvrševanje oblastne funkcije države
Iz določb Zakona o Vladi Republike Slovenije in iz določbe 76. člena ZAPPNI izhaja, da je Vlada RS upravičena in dolžna upravljati državno premoženje z oblastnimi akti tako, kot je to potrebno za izvajanje državnih funkcij. Tako mora poskrbeti tudi za materialne pogoje dela vseh z zakonom ustanovljenih javnih zavodov.
Na podlagi zakonskih pooblastil je tožena stranka - Vlada RS sprejela sklepa z dne 9.5.1996 in 1.7.1996 kot oblastna akta o dodelitvi spornih poslovnih prostorov Davčni upravi Republike Slovenije, kar je realizirala dne 1.7.1996 in 30.7.1996 z odvzemom teh poslovnih prostorov.
Iz ravnanja tožene stranke v okviru zakonskih pooblastil pri prenosu poslovnih prostorov od tožeče stranke na davčno upravo zanesljivo izhaja, da tako ravnanje ni protipravno in da zato ne predstavlja motenja posesti tožeče stranke. Napačen je zato materialnopravni zaključek sodišča druge stopnje, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno, ker bi bila morala tožena stranka realizirati omenjena sklepa z dne 9.5.1996 in 1.7.1996 v postopku upravne izvršbe po določilih XVIII. poglavja Zakona o splošnem upravnem postopku.
Sodišče druge stopnje spregleda, da navedena sklepa ne predstavljata upravne odločbe ali akta razpolaganja pri urejanju upravnopravnih ali premoženjskopravnih razmerij med subjekti, temveč da gre pri tem za oblastno nastopanje države v lastni stvari preko njenega zakonitega zastopnika, kar je Vlada Republike Slovenije po prvem odstavku 5. člena Zakona o Vladi RS. Vlada kot organ države - tožene stranke torej nastopa v svoji funkciji izvrševanja zakonov.
ZLPP člen 1, 2, 48, 48/1, 48a, 48b, 48c, 50a. ZPPSL (1989) člen 61, 61/2, 95, 95/1, 96, 96/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninsko preoblikovanje podjetij - stečajna masa - podjetje v stečajnem postopku - otvoritvena stečajna bilanca
Glede na ureditev premoženjskega stanja in ugotovitve stečajne mase na podlagi dejansko obstoječih in ažuriranih podatkov je brezpredmetno, da bi naj v konkretni zadevi tožeča stranka vskladila lastninska razmerja, pravne posle in knjiženja, kot ji to nalaga spodbijana odločba tožene stranke. Izvedba te odločbe z opisanimi ukrepi za preprečitev je smiselna oziroma potrebna le v podjetju, ki se lastninsko preoblikuje, do česar pa pri tožeči stranki ne bo prišlo, saj se po določilu šeste alinee prvega odstavka 2. člena ZLPP, ta zakon ne uporablja za podjetja v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Res je, da novela ZLPP (Ur. list RS, št. 31/93) v drugem odstavku 50.a člena določa, da se ne glede na določilo 2. člena izvede postopek revizije tudi v podjetjih, ki so v stečajnem postopku (pri čemer pomeni po določilu prvega odstavka 48. člena ZLPP postopek revizije finančni, računski in pravni pregled ter preverjanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja). To določbo je treba razumeti tako, da se revizija zato, da se ugotovijo eventuelne nezakonitosti in nepravilnosti pri poslovanju z družbenim premoženjem, vendar ne zaradi njihovega izkazovanja v stečajni masi, ki je itak že realno ugotovljena in ovrednotena, temveč za eventualne druge namene, očitno tudi zaradi možnosti kazenskega pregona oziroma izvajanja civilnih sankcij proti odgovornim osebam v primeru oškodovanja družbene lastnine.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - oprostitev odgovornosti
Revidentka tudi sama ob sklicevanju na 173. člen ZOR sprejema domnevo vzročnosti med gradnjo avtoceste v ugotovljenih okoliščinah in škodo na tožnikovi hiši. Na njeni strani je zato dokazno breme, da izpodbije zakonsko domnevo. Kako to lahko stori, izhaja iz navedene zakonske določbe: dokazati bi morala, da njena dejavnost ni bila vzrok za nastanek (celotne ali dela) škode. Podrobnejša pravila za oprostitev odgovornosti vsebuje 177. člen ZOR. Prav določba prvega odstavka tega člena je pravna podlaga za stališče sodišča prve stopnje, da bi bila tožena stranka odškodninsko odgovorna tudi v primeru, če bi zaradi starosti same zgradbe nastala večja škoda kot sicer. Starost zgradbe (in ostale zatrjevane eventuelne pomanjkljivosti) ni vzrok, ki ga investitor in izvajalec del ne bi mogla pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.
Če bi pritožnik - odvetnik redno prevzemal pošto iz svojega predala, bi lahko tudi v času, ko je že bil v bolniškem staležu, pravočasno sporočil sodišču, da se razpisane seje senata ne bo mogel udeležiti.
povzročitev škode - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - odgovornost organizacije, ki opravlja komunalno dejavnost - pluženje snega
Drugotožena stranka je sicer res v skladu s 184. členom ZOR dolžna skrbno in redno opravljati svoje storitve, vendar je okvir njenih obveznosti začrtan v navedenih določbah Zakona o javnih cestah in pravilnika. Ob takem okvirju in ugotovljenih dejanskih okoliščinah ni mogoče reči, da je drugotožena stranka ravnala v nasprotju s potrebno poklicno skrbnostjo.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Čeprav je po določbah ZPP določitev vrednosti spornega predmeta v prvi vrsti dolžnost tožnika (drugi odstavek 186. člena ZPP), pri čemer ima sodišče korekturno dolžnost (tretji odstavek 40. člena ZPP), pa ima zaradi ustavnega načela enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave Republike Slovenije) tudi toženec možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta. Tako kot mora tožnik oceno vrednosti spornega predmeta navesti v tožbi, mora toženec izostanku ocene vrednosti spornega predmeta ali prenizki oceni ugovarjati v odgovoru na tožbo ali v okviru okoliščin iz tretjega odstavka 40. člena ZPP. Če tega ne stori, si ne more zagotoviti pravice do revizije.
revizija - dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta v točkah
V tej pravdni zadevi tožeča stranka v tožbi ni navedla VSP v skladu s citiranimi določbami ZPP. Na tožbi je namreč napisala kot vrednost spora "pcto 5.000 t. točk", ne pa vrednosti spora v denarnih enotah. Pravni standard VSP namreč terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, primerjalno ali analogno vrednotenje ne dovoljuje, da bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti VSP. Navedba vrednosti v točkah, za katere vrhu tega ni pojasnjeno, za kakšne točke gre, v blagu, dragih kovinah ali podobnem v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva. Zato pomeni v točkah izražena VSP kot da navedbe vrednosti spornega predmeta sploh ni.
Nižji sodišči sta ugotovili, da so ravnanje tožene stranke iz leta 1987 in tudi kasnejša povzročila motnje v takšnem obsegu, da otežkočajo uporabo njene nepremičnine, in sicer z odvajanjem gnojnice in straniščnice po ceveh na tožničino zemljišče. Ob takšni ugotovitvi je jasno, da gre tu za tako imenovano direktno imisijo, torej takšno, ki je usmerjena z napravo in kakršno ureja drugi odstavek 5. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Direktne imisije, ki so brez pravnega naslova (tožena stranka ga ne zatrjuje), pa so vselej prepovedane, torej tudi takrat, ko ne presegajo krajevno običajne mere (glej Poročilo o sodni praksi VS SRS št. 11/81 str. 10!).
ZZZDR člen 64, 64/3, 78, 78/1, 123, 123/1, 124, 124/1,124/2, 131, 131/1.URS člen 54, 54/1, 56, 56/1.
spremenjene okoliščine - razmerja med starši in otroci - znižanje preživnine - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - pravice in dolžnosti staršev - pravice otrok - preživljanje staršev
Obveznost preživljati mladoletne otroke ima prednost pred preživljanjem staršev oziroma preživljanje slednjih ne sme iti na račun preživljanja otrok.
povzročitev škode - krivdna odgovornost - kdaj je podana krivda - malomarnost - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti iz poklicne dejavnosti (skrbnost dobrega strokovnjaka) - obseg povrnitve gmotne škode - deljena odgovornost (konkurenca različnih oblik krivde ) - tatvina čekovnih blanketov
V obravnavani zadevi gre za vprašanje deljene krivde, s tem pa tudi za vprašanje konkurence med različnimi oblikami krivde za nastalo škodo. Za pravilno materialnopravno odločitev je zato potrebno ugotoviti stopnjo prvotoženčeve malomarnosti. Sodišče prve stopnje in sodišče druge stopnje sta njegovo ravnanje opredelili s skrajno neskrbnostjo ali pravilneje z veliko malomarnostjo. Za presojo stopnje malomarnosti veljajo abstraktna merila. Z veliko malomarnostjo zato ravna tisti, ki ne upošteva niti tiste pazljivosti, ki bi jo uporabil povprečen človek. Revizijsko sodišče ugotavlja, da vsak povprečen voznik ve za možnost tatvine oziroma vloma v avtomobil ali v drugo motorno vozilo, zato vsak povprečno skrben voznik tudi zaklepa svoje vozilo. Okoliščina, kdaj naj bi se prvotoženec s poklicnimi vozniki pogovarjal o vlomih v tovornjake, zato ni odločilna. Kot povprečen voznik se je te možnosti moral in mogel zavedati. Ker je kljub temu pustil tovornjak nezaklenjen, je ravnal z veliko malomarnostjo.