razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije po 25.6.1991 - podstanovalska razmerja - nezakonita vselitev - izpraznitev stanovanja
Toženec uporablja sporno stanovanje brez pravnega naslova (58.čl. Stanovanjskega zakona). J. ni pridobil stanovanjske pravice po tedaj veljavnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Ker J. ni bil imetnik stanovanjske pravice, ni mogel skleniti veljavne podnajemne pogodbe s tožencem.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (178. člen ZOR, zakona o obligacijskih razmerjih). V okviru prehoda zavarovančevih pravic na zavarovalnico (939. člen ZOR) nasproti povzročitelju (tožencu) je bila navedena določba o krivdni odgovornosti upoštevana.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev
Odločitev nižjih sodišč o tem, da spada sporna nepremičnina v skupno premoženje pravdnih strank, pridobljeno med zakonsko zvezo, je pretežno dejanske narave. Ugotoviti je bilo treba, kdaj sta pravdni stranki sklenili zakonsko zvezo, kdaj je skupno življenje med njima prenehalo, kolikšen je bil ekonomski prispevek zakoncev pri ustvarjanju skupnega premoženja - tudi sporne nepremičnine - in ali je ta bila kupljena še v času skupnega življenja in iz skupnih denarnih prihrankov.
dodeljevanje stanovanj - službeno stanovanje v zdravstvenem zavodu - privatizacija stanovanj - pravica do odkupa službenega stanovanja
Stanovanjski zakon (SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 do 23/96) določa v poglavju o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš, da morajo lastniki prodati stanovanje na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je imel to pravico na dan uveljavitve zakona (117. člen). Toda od tega načela je predvidel izjeme, ko lastnik ni dolžan prodati stanovanja. Med njimi je v tretjem odstavku 129. člena predvidel tudi izjemo, če gre za stanovanja, ki so namenjena osebam za opravljanje službene dejavnosti (40. člen ZSR). Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bilo tožnici že 25.9.1991 dodeljeno stanovanje v objektu Zdravstvene postaje V... le v uporabo zato, da je opravljala svojo službeno dolžnost, sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta zapisali, da tedaj ni pridobila stanovanjske pravice in da njena zahteva za odkup stanovanja ni utemeljena.
Če sodni svet kandidata, ki se je prijavil na razpis za predsednika sodišča, ne predlaga v imenovanje ministru za pravosodje, mu mora o tem izdati obrazloženo odločbo, sicer krši določbo 25. člena ustave, ker kandidatu ne omogoči, da bi v upravnem sporu lahko učinkovito branil svoje pravice.
stvarna pristojnost - pristojnost sodišča - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - tožbeni zahtevek, izražen v tuji valuti - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Kadar se tožbeni zahtevek glasi na plačilo tolarske protivrednosti tuje valute, med postopkom pa zahtevek ni bil spremenjen, je za sojenje stvarno pristojno tisto sodišče, ki je glede na menjalni tečaj bilo stvarno pristojno ob vložitvi tožbe (tretji odstavek 15. člena in drugi odstavek 186. člena ZPP).
negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravična odškodnina - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine
Po določilu 200. člena ZOR se priznava pravična odškodnina za nepremoženjsko škodo, če sodišče spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje, to opravičujejo. Pri odločanju o zahtevku za povrnitev negmotne škode ter pri odmeri odškodnine gleda sodišče na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. V danem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je bila tožnikova življenjska aktivnost zmanjšana za 5 odstotkov in to samo začasno, za obdobje 4 mesecev. Tako zmanjšana življenjska aktivnost tožniku ni preprečevala njegovih vsakdanjih življenjskih opravil, ovirala ga je le pri opravljanju lažjih kmečkih del, saj za težja dela kot invalid prve kategorije itak ni sposoben. Zaradi tega tožnik, čeprav je bil oviran pri delu v poletnem obdobju, ni mogel trpeti hudih duševnih bolečin in bi bilo celo v primeru, če bi šlo za trajno zmanjšano sposobnost lahko vprašljivo, če so tožnikove duševne bolečine tako intenzivne, da upravičujejo denarno odškodnino. Toda tožnik se je zavedal, da se bo njegovo zdravje izboljšalo, kar se je v nekaj mesecih tudi zgodilo. Šlo je torej za relativno blage duševne bolečine, ki so trajale omejen, relativno kratek čas, zato tožnik za to trpljenje ni upravičen do denarne satisfakcije, saj njegovo čustveno ravnovesje ni bilo dovolj globoko prizadeto, denarna kazen tožencu pa ni združljiva s pravno naravno denarne odškodnine.
ZBP člen 26.ZOR člen 12, 371, 374. ZT-90 člen 40, 41.
prodaja - dolžnosti prodajalca blaga - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine (predplačilo) - načelo vestnosti in poštenja - obresti od vnaprej plačane kupnine - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje
Tožbena dejanska in pravna trditvena podlaga se opira na določbo 26. člena zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77 in 29/86 v zvezi z 31. členom zakona o trgovini RS). Ta določa, da mora prodajalec, ki postavi kupcu molče ali izrečno kot pogoj za prodajo blaga, da mu vnaprej plača določen znesek kupnine, ob dobavi blaga pri končnem obračunu priznati oziroma obračunati od plačanega zneska najmanj take obresti, kot jih dajejo banke varčevalcem za hranilne vloge na vpogled. Po vsebini je to norma, ki varuje potrošnika kot ekonomsko šibkejšega pogodbenega partnerja tako, da preprečuje, da bi z izsiljenim vnaprejšnjim plačilom brezplačno kreditiral prodajalca. Ne gre torej niti za špekulativno, niti za monopolistično delovanje, zaradi česar tudi ni mogoče uporabiti tistih določb zakona o trgovini SFRJ, ki opredeljujejo enoletni subjektivni zastaralni rok za uveljavljanje premoženjskopravnih zahtevkov.
prodaja - odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - pravice tretjega na stvari
Kupec lahko zahteva varstvo pred evikcijo, če ima kdo tretji pravice na prodani stvari in jih uveljavlja nasproti njemu ter so te pravice take, da izključujejo, zmanjšujejo ali omejujejo njegovo pravico.
začasna odredba - prepoved uporabe blagovne znamke
Začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje (začasna prepoved vsakršne uporabe navedene blagovne znamke v gospodarskem prometu), kot ga v zahtevi za začasno odredbo predlaga pritožnica, ne more biti predmet začasne odredbe v smislu 2. odstavka 69. člena ZUS. Začasna ureditev stanja, ki se v tem primeru zahteva, se po svoji vsebini ne nanaša na sporno pravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, ampak drugo pravno razmerje, torej razmerje, ki je nastalo že po izvršitvi izpodbijane odločbe v upravnem sporu, torej že po vpisu v register znamk pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Za ta razmerja pa Zakon o industrijski lastnini predvideva drugo sodno varstvo.
Po 147. členu SZ je lastnik stanovanja dolžan skleniti najemno pogodbo z občani, ki so ob uveljavitvi SZ imeli stanovanjsko pravico. Toženca sta pogodbo o dosmrtnem preživljanju sklenila šele v novembru leta 1992. Torej toženca ob uveljavitvi SZ nista imela stanovanjske pravice in nimata pravice zahtevati sklenitve najemne pogodbe.
Iz 590. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in iz 60. člena SZ izhaja, da podzakup oziroma podnajemno razmerje preneha v vsakem primeru, ko preneha zakup oziroma najemno razmerje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prvotoženi stranki stanovanjsko razmerje prenehalo. Torej je na podlagi 60. člena SZ prenehalo tudi podnajemno razmerje med prvotoženo in drugo ter tretjetoženo stranko.
Drugotožena in tretjetožena stranka sta uporabljali stanovanje, ne da bi z lastnikom sklenili najemno pogodbo, torej sta uporabljali stanovanje nezakonito.
obvezno zavarovanje v prometu - odgovornost za škodo, povzročeno drugim - zavarovalna vsota - povračilo škode do višine dogovorjene zavarovalne vsote - višina zavarovalne vsote (limit) - inflacija - kritje običajne škode - odškodnina v obliki denarne rente - sprememba prisojene odškodnine
V konkretnem škodnem dogodku so bili poškodovani sicer trije oškodovanci, vendar so vsi trije pretrpeli le udarnine, ki le pri tretji tožnici niso ostale brez posledic. Kljub poškodbi vozila (ki je v prometni nesreči praviloma poškodovano) gre za škodni dogodek, ki ne presega običajne gmotne in negmotne škode, ki jo v prometni nesreči pretrpi en oškodovanec. Za pokritje takšne škode pa bi tedanja zavarovalna vsota tudi po merilih iz Zakona o temeljih premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur.l. SFRJ, št. 24/76), na katerega se tožena stranka v reviziji sklicuje, morala zadoščati.
To velja tudi za rento tretje tožnice. Pravno odločilno je stanje ob sojenju na prvi stopnji, tj. tožničina starost in predvidljiv čas popolne upokojitve oziroma življenja (rojena je 1954. leta) ob mesečnem znesku 2.216,25 SIT. Tudi dosojena odškodninska renta tako ne sodi v krog večjih škod.
V času sojenja na prvi stopnji (9.10.1995) je odtlej poteklo že 9 let, pri čemer gre za čas, ko je inflacija dosegala katastrofalne razsežnosti. Tako dolg postopek je imel za posledico tudi spremenjene razmere na področju zavarovalništva, ki pa ne smejo bremeniti le tožeče stranke.
UZITUL člen 14.SZ člen 117, 117/1. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2, 2/1, 2/2.
privatizacija stanovanj - vojaško stanovanje - upoštevanje okoliščin glede pravice do odkupa v času uveljavitve SZ - imetništvo stanovanjske pravice na stanovanju v tujini (republiki bivše SFRJ) - posledice prestopa v Teritorialno obrambo (TO) po 14. členu UZITUL - dodelitev službenega stanovanja
Določilo 14. člena UZITUL vojaškim osebam, ki so prestopile v Teritorialno obrambo RS, zagotavlja statusne, socialne in druge pravice, pridobljene do uveljavitve tega zakona po zveznih predpisih. Ker je tožnik do uveljavitve UZITUL in do roka (18.7.1991), ki je bil določen za prestop, imel stanovanjsko pravico v drugi republiki, je do nje upravičen tudi sedaj. Navedba v odločbi o dodelitvi l. stanovanja z dne 7.5.1992, da se dodeli službeno stanovanje, pa je brez pomena, ker ne more ožiti tožnikovih pravic, ki mu jih zagotavlja UZITUL, in vezati stanovanjsko razmerje na določen čas oz. ga pogojevati z delom v Teritorialni obrambi. Konkretne pravne akte (odločbe) izdajajo državni in drugi organi na podlagi splošnih pravnih aktov (v danem primeru ne podlagi ustavnega zakona) in vsebine, ki jo je določil zakonodajalec, upravni organ ne sme ožiti.
117. člen SZ, ki določa, da morajo lastniki prodati stanovanje na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve tega zakona imel... je sodna praksa strogo upoštevala v vseh primerih, v katerih je odločala, tako da gre za ustaljeno sodno prakso, od katere tudi v tožnikovem primeru ne gre odstopiti. Tožnik na stanovanju, katerega odkup zahteva, ob uveljavitvi SZ dne 19.10.1991 ni bil imetnik stanovanjske pravice (in tudi pravice do njegove uporabe kot službenega stanovanja ni imel), zato nima pravice zahtevati odkup tega stanovanja.
negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - neutemeljen odvzem prostosti (pripor) - pravična odškodnina
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da tožniku pripada odškodnina po določilih 13. člena ter 538. in naslednjih členov Zakona o kazenskem postopku (ZKP, Ur. list RS, št. 63/94 in 70/94). Njeno višino sta odmerili po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti in sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo določilo 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89) ter prisodilo pravično odškodnino. Ob ugotovitvi, da je bil tožnik priprt kar 64 dni, da mu sprva niso bili omogočeni stiki z zdravnikom zaradi težav s čirom na želodcu in da mu sploh niso bili dovoljeni stiki s psihiatrom, ki ga je tudi potreboval, je sodišče utemeljeno verjelo tožnikovi izpovedi, da je mislil, da bo kar umrl. Nedvomno so bile za človeka, ki je bil pred odvzemom prostosti na vodilnem položaju v delovni organizaciji, neprijetne tudi zadolžitve v priporu (čiščenje tal in pomivanje posode), zlasti pa je njegovo duševno trpljenje povečeval odnos paznikov, od katerih so ga nekateri psihično maltretirali, in policistov, ki so ga večkrat zasliševali prav v času kosila. Ker je bilo torej tožnikovo duševno trpljenje v zaporu intenzivno in ker je trajalo več kot 2 meseca, je sodišče druge stopnje ob ugotovljenih okoliščinah določilo pravično odškodnino v znesku 700.000,00 tolarjev.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest nepremične stvari
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, čeprav nista izrecno navedli predpisa: Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ št. 6/80 do 36/90). Toda iz njunih ugotovitev (na katere je po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP vezano tudi revizijsko sodišče) izhaja, da sta na podlagi izpovedi številnih prič, listin, fotografij in ogleda z izvedencem geodetske stroke ugotovili, da je tožeča stranka skupaj s svojimi pravnimi predniki od leta 1936 dalje, to je nepretrgoma več kot 20 let izvajala posest na sporni nepremičnini. Sodišče prve stopnje je natančno navedlo, katerim pričam verjame in katerim ne ter razloge za tako dokazno oceno. Vse navedeno potrjuje tudi naravna konfiguracija terena in dejstvo, da je toženka svoj svet utrdila z betonsko škarpo, ki poteka ob spodnjem robu brežine, to je ob meji s parc.št..., pa vse do spodnega roba brežine parc.št.... Ker je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je bila tožeča stranka pri tem v dobri veri, je pravilno uporabilo določilo četrtega odstavka 28. člena ZTLR, po katerem dobroverni posestnik nepremične stvari, na kateri ima kdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku 20 let.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - izročitev
V primeru, če bi bili obremenilni dokazi v primerjavi z razbremenilnimi res tako neprepričljivi, da bi bilo že na prvi pogled jasno, da ni podan utemeljen sum, bi lahko sodišče zavrnilo prošnjo za izročitev.
Ker enotna kazen ne sme doseči seštevka določenih kazni, je v tem primeru moč izreči kot enotno kazen, ki ne bo v škodo obsojencu, le kazen 6 mesecev zapora, pa čeprav mora biti enotna kazen večja od vsake posamične določene kazni.