Brez podlage je tožničino revizijsko stališče, da je tožena stranka, ki je bila v zamudi s plačilom dela kupnine, bila v zakrivljeni zamudi tudi pri izdelavi betonske plošče in da jo zato zadenejo vse zatrjevane posledice spolnitvene zamude - kot končna posledica razveza pogodbe, ker zaradi spremenjenih razmer ni bilo mogoče uresničiti pogodbenega namena, ki ga je zasledoval tožničin pravni prednik kot prodajalec. Pravilno je nasprotno stališče izpodbijane sodbe.
ZIP člen 15, 48, 251c, 251c/2, 251d, 251f, 251f/1, 251f/2.ZOR člen 996. ZTLR člen 63, 63/1.ZN člen 4, 43.
zastavna pravica na (ne)premičnini - sporazum strank - zastavna pravica na (ne)premičnini tretjega
ZIP omogoča v postopku po dvaindvajsetem a poglavju zavarovanje z ustanovitvijo zastavne pravice na (ne)premičnini tretjih oseb. Ali drugače povedano, tem ne jemlje pravice nastopiti kot stranka v sodnem postopku zavarovanja na podlagi sporazuma in kot zastavitelj v materialnopravnem pogledu.
ZDen člen 5.ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65. ODZ paragraf 869, 870, 871.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa
Izhodišče določbe 5. člena ZDen je delovanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Potrebna je razlaga, ki je v skladu s temeljnim smotrom ZDen (omogočiti popravo krivic, povzročenih s podržavljenjem), vendar pa spet ne razlaga, ki bi zanemarila jasno pravno podlago za denacionalizacijo po 5. členu ZDen: hibnost pravnega posla, ker zaradi sile, grožnje ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti poslovna volja prejšnjega lastnika ob sklenitvi pravnega posla ni bila svobodna, torej prava. In to brez kakšne zakonske domneve o obstoju teh napak volje. V procesnem položaju strank je jasna posledica tega materialnopravnega izhodišča:
predlagatelja zadene v denacionalizacijskem postopku trditveno in dokazno breme glede teh napak volje pri sklenitvi obravnavanega pravnega posla.
povzročitev škode - nastanek škodnega dogodka - nastanek škode - kdaj zapade odškodninska obveznost - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - nova škoda - začetek teka zastaralnega roka za novo škodo - gmotna škoda - povrnitev škode v primeru prizadetega zdravja - stroški za tujo pomoč in nego po končanem zdravljenju - negmotna škoda - denarna odškodnina - začetek teka zamudnih obresti - telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Zastaranje samega kazenskega pregona res prične teči z dnevom storitve kazenskega dejanja, zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kazenskim dejanjem pa prične teči z dnevom, ko je škoda nastala oziroma ko je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja. Ker čas nastanka škode ni vedno istoveten s časom samega škodnega dogodka, je potrebno v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdaj je posamezna škoda nastala oziroma kdaj je oškodovanec zanjo zvedel. To velja tudi za tkim. novo škodo. Dokler do nje ni prišlo oziroma dokler oškodovanec zanjo ni zvedel, ni mogel pričeti teči niti splošni zastaralni rok za odškodninske terjatve iz 376. člena ZOR, niti ... zastaralni rok iz 377. člena ZOR.
Pravna podlaga za prisojo odškodnine za tujo pomoč je v prvem odstavku 195. člena ZOR, po katerem mora povzročitelj (oziroma odgovorna oseba) telesne poškodbe povrniti stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške, ki so s tem v zvezi. Med te druge stroške spadajo tudi stroški za tujo pomoč in nego po zdravljenju, če so ostale takšne škodne posledice, da se kaže tudi takšna škoda.
ZPP (1977) člen 389, 389/2, 392, 400, 400/1, 400/4.
revizija - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep sodišča druge stopnje - sklep o stvarni pristojnosti
Po zakonu o pravdnem postopku (ZPP) lahko vložijo stranke revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, vendar le, če se je z njim postopek pravnomočno končal (prvi odstavek 400. člena). Končanje postopka oziroma prenehanje litispendence pomeni, da o stvari po redni poti ni več mogoče odločati. Odločitev o stvarni pristojnosti v razmerju med okrajnim in okrožnim sodiščem seveda ne pomeni, da se je postopek končal, nasprotno, pred pristojnim sodiščem se šele začne.
V obravnavanem primeru torej ne gre za sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal, zaradi česar revizija zoper njega ni dovoljena (drugi odstavek 389. člena in četrti odstavek 400. člena ZPP) in zato jo je bilo potrebno zavreči (392. člen ZPP), ne da bi se sodišče spuščalo v presojo pravilnosti same odločitve.
SZ člen 117, 117/1. PRAVILNIK O DODELJEVANJU STANOVANJ IZ STANOVANJSKA SKLADA JLA člen 14, 38.UZITUL člen 14.
privatizacija stanovanj - upoštevanje okoliščin glede pravice do odkupa v času uveljavitve SZ - pravno nasledstvo SFRJ (JLA)
Tožnik na podlagi sklepa o razporeditvi njegove prošnje v določeno skupino na podlagi 14. člena pravilnika, ni pridobil stanovanjske pravice na stanovanju v L.. Tožnik v tožbenem zahtevku od sodišča zahteva naj odloči, da mu je tožena stranka dolžna dodeliti in prodati dvoinpolsobno stanovanje v L.. Po določbi 117. člena stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št.18/91) so lastniki dolžni prodati stanovanje le tistim imetnikom stanovanjske pravice, ki so to pravico imeli na dan uveljavitve tega zakona. Tožniku stanovanje ni bilo dodeljeno, zato stanovanjske pravice na dan uveljavitve stanovanjskega zakona ni imel.
gmotna škoda - obseg povrnitve gmotne škode - izgubljeni dobiček - dohodek od neprijavljenega postranskega poklica (delo na črno) - vštevanje davščin (davkov)
Sodišči prve in druge stopnje sta sicer pravilno uporabili materialno pravo, ko sta po določilu 155. člena in 189. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89)
ugotavljali premoženjsko škodo, ki se je pri tožnici odrazila v zmanjšanju premoženja in preprečitvi njegovega povečanja. Pravilno sta ravnali, da sta potem, ko sta ugotovili, da se je tožnica poleg tega, da je gospodinjila, trajno ukvarjala tudi s šivanjem kot postransko dejavnostjo, ugotavljali obseg te dejavnosti. Tožnica v odgovoru na revizijo namreč utemeljeno opozarja, da je pomemben izgubljeni zaslužek, ki bi ga pričakovali ob normalnem teku stvari, ne glede na to, če je bil prijavljen upravnemu organu. Toda pri ugotavljanju višine škode je treba upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo nanjo, tudi davčne obveznosti.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03732
ZD člen 110, 110/1.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - odplačnost izročilne pogodbe
Če se kateri od dedičev ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo premoženja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, v skladu z določbo 110. člena ZD štejejo za darila. Zato se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Zakonsko domnevo, da je v takem primeru šlo za darilo, je seveda mogoče izpodbiti. Prav to je toženki v obravnavani zadevi tudi uspelo. Dokazala je, da je bila izročilna pogodba z dne 18.4.1975 odplačne narave, saj iz dejanskih ugotovitev obeh nižjih sodišč izhaja, da je vrednost njenih obveznosti po tej pogodbi znatno presegla vrednost prejetega premoženja.
ugotovitvena tožba - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - druga pravna korist
Obstoj kakšne druge pravne koristi po 187. členu ZPP je tožnica utemeljevala s trditvami, da ji toženka njene pravice ne priznava. Taka trditev že sama po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravne koristi za vložitev ugotovitvene tožbe. Pravni interes obstaja, če se nahaja tožnik v negotovosti glede svojega pravnega položaja. V obravnavani zadevi to pomeni negotovost tožničinega pravnega položaja glede uporabe stanovanjske hiše. Te negotovosti pa ni več. V zadevi P ... je bilo pravnomočno odločeno, da mora tožnica hišo izročiti in prosto oseb in stvari prepustiti sedanji toženki.
krivdna odgovornost - povzročitev škode - podlage za odgovornost - igranje nogometa - odgovornost pravnih oseb (delodajalca) nasproti tretjim - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom
Pravilna je sicer ugotovitev, da je delodajalčeva odgovornost posebna odgovornost za drugega. Toda to pomeni le, da delodajalec odgovarja za škodo, ki jo povzroči njegov delavec tako, kot če bi jo sam storil (smiselna uporaba 1. odstavka 170. člena in 1. odstavka 171. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
Nogomet kot športna igra pa sam po sebi ni nevarna dejavnost. Zato organizator nogometne igre, v obravnavanem sporu delodajalec, ne odgovarja objektivno za škodo, ki med igro nogometa nastane s tem, ko en udeleženec igre povzroči škodo drugemu udeležencu igre. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prišlo do poškodbe na neravnem asfaltnem terenu, sama po sebi ne ustvarja objektivne odgovornosti. Morebitna povečana nevarnost igre na takšnem igrišču bi morala biti v vzročni zvezi s škodo. Toda sodišči sta ugotovili, da je do poškodbe prišlo zaradi brce drugega igralca med igro, ki ji je šele nato sledil padec.
Delodajalec krivdno odgovarja za škodo, ki jo povzroči delavec pri igri nogometa drugemu delavcu (154. člen v povezavi s 1. odstavkom 170. in 1. odstavkom 171. člena ZOR). Gre za krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. Delodajalec ni kriv, če dokaže, da je njegov delavec (povzročitelj škode) v danih okoliščinah ravnal kot je treba.
Dokazno breme za ugotovitev, da je delavec ravnal kot je treba, nosi delodajalec, torej tožena stranka. Tožena stranka ne bi bila odgovorna za nastalo škodo, če bi zatrjevala in dokazala, da se je njen delavec (soigralec) med igro nogometa obnašal tako, kot se obnaša povprečno skrben športnik oziroma, če je šlo za igralca, ki sicer ni športnik, da se je obnašal tako, kot je pri igri nogometa med rekreacijo v danih okoliščinah normalno (skrbnost povprečnega človeka). Brcanje soigralca med igro nogometa ni v skladu s pravili nogometne igre, pa tudi ne v skladu s povprečno skrbnostjo igralca, ki se z nogometom ukvarja rekreacijsko.
Zagovornik v zahtevi za sodno varstvo utemeljeno uveljavlja kršitev materialne določbe iz 3. točke 187. člena ZP, saj je v zadevi nastopilo absolutno zastaranje pregona, ker v roku največ dveh let od dneva, ko naj bi bili prekrški storjeni, ni bila izdana pravnomočna odločba.
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravična odškodnina kot pravni standard - individualizacija škode
Zmotno je revizijsko stališče, da naj bi po obstoječi sodni praksi tožniku pripadalo za 1% zmanjšanja življenjskih aktivnosti 150.000,00 SIT odškodnine. Tako stališče teži k tarifiranju odškodnin, torej k prisoji enakih odškodnin za enake primere. Eno od temeljnih spoznanj pri uporabi pravnega standarda pravične denarne odškodnine pa je, da ni dveh enakih nepremoženjskih škod. Zato je potrebno pri odločanju o odškodnini v vsakem posameznem primeru posebej škodo konkretizirati in individualizirati, odškodnino pa vpeti v širše družbene okvire, torej upoštevati medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami. Tarifiranje odškodnin bi torej bilo v nasprotju z že poudarjenimi načeli in merili iz 200. člena ZOR.
Jamčevalni roki po 482. in 500. členu ZOR so prekluzivni roki materialnega prava. Po poteku teh rokov upravičenec izgubi pravico do tožbe. Če pa tožba ni dopustna, jo je treba zavreči (1. odstavek 282. člena ZPP).
ZDP (1991) člen 6, 6/3. ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1.ZOR člen 200.
gmotna škoda - negmotna škoda - denarna odškodnina - odškodnina v tuji valuti (pristna valutna terjatev)
Stališče sodne prakse je, da ima tujec izbirno pravico, ali zahteva plačilo odškodnine v devizah ali v tolarjih, če gre za odškodninsko terjatev, ki predstavlja pristno valutno terjatev. Pristna valutna terjatev je denarna terjatev, pri kateri je dolžna vsota izražena v tuji valuti, plačilo pa je potrebno izvršiti v plačilnih sredstvih, ki se glasijo na tujo valuto. Pristna valutna terjatev pa bi bila v spornem primeru lahko le zahtevek tožnice za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pa po svoji naravi ne more biti pristna valutna terjatev. Nepremoženjska škoda namreč ne more nastati v tuji valuti. Odškodnina za nepremoženjsko škodo je po svojem bistvu zadoščenje in jo sodišče odmeri v skladu z določbami materialnega prava, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera. Po Zakonu o uporabi denarne enote Republike Slovenije (Ur.l.RS, št.17/91) je treba v skladu z Zakonom o denarni enoti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št.17/91) v Republiki Sloveniji kot plačilno sredstvo uporabljati bankovce in kovance, ki se glasijo na tolarje in stotine, zato lahko sodišče dosodi plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo le v tolarjih in stotinih. Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno odločilo, da je primarni tožbeni zahtevek tožnice za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v tuji valuti neutemeljen.
Tretjetožnica se proti zavrnilnem delu sodbe sodišče prve stopnje ni pritožila. Ob takem stanju revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila zaradi le s strani tožene stranke vložene pritožbe dejanska podlaga pritožbenega preizkusa materialnopravna pravilnost prisojene odškodnine samo za telesne bolečine in nevšečnosti. Med te spadajo tudi občasne pikajoče bolečine v rami (203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih; v nadaljevanju: ZOR), čeprav jih je sodišče prve stopnje opredelilo kot nevšečnosti. Revizijsko sodišče v opisani situaciji ne more preizkusiti materialnopravne pravilnosti prisoje odškodnine za večji obseg škode, kot je bil zajet v dejanski podlagi pritožbenega preizkusa, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zato revizijskih trditev o prestanem strahu, revizijsko sodišče ne sme upoštevati.
negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (izguba očeta) - določitev višine odškodnine
Odškodnina za duševne bolečine tožnice, ki jih ima zaradi izgube očeta, v ugotovljeni višini 2,000.000,00 SIT kot jo je določilo sodišče druge stopnje, ni previsoka. Sprejeta odločitev o višini odškodnine odraža po presoji revizijskega sodišča vse okoliščine na strani tožnice, ki zadevajo obseg njene škode v zvezi z izgubo očeta, na drugi strani pa je ta odškodnina primerljiva tudi z odškodninami, ki so bile prisojene v podobnih škodnih zadevah. Revizijski očitek o pretiranosti navedene odškodnine, od katere mora toženka plačati le 35% to je 700.000,00 SIT, ni utemeljen.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine
Pri odločanju o zahtevku za znižanje preživnine je treba primerjati sedanje razmere strank z razmerami, kakršne so bile ob prejšnjem odločanju o preživnini.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - pridobitni naslov - zavarovanje bodoče denarne terjatve
Hipoteka je zastavna pravica na tuji nepremičnini (63. člen zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, naprej ZTLR). Ta nastane tako kot stvarne pravice: na podlagi pridobitnega naslova (pogodbe, sodne odločbe - prvi odstavek 64. člena ZTLR) in pridobitnega načina (vpisom v zemljiški knjigi - prav tako prvi odstavek 64. člena ZTLR). Tožnik v tem primeru pridobitni naslov šele iztožuje (v obliki sodne odločbe po predlaganem tožbenem zahtevku). ZTLR ne vsebuje določb o pridobitnih naslovih, ker je to stvar obligacijskega prava (zakona o obligacijskih razmerjih, naprej ZOR). Po določbah ZOR pa nastajajo medsebojne obveznosti na podlagi sporazuma strank, pogodbe (26. člen ZOR), za katere se ne zahteva oblika, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 67. člena ZOR). Tožnik po (smiselnih) ugotovitvah sodišč druge in prve stopnje pogodbene podlage za postavljeni tožbeni zahtevek ni niti zatrjeval. Dejanska podlaga, kakršna je bila ugotovljena, pa ne utemeljuje postavljenega tožbenega zahtevka, saj je bil kredit po teh ugotovitvah skupen in zato skupna tudi obveznost njegovega vračila. V reviziji ponovljene a zgolj navržene trditve o poroštvu, ki naj bi ostajalo med pravdnima strankama, v postopku ni bilo ugotovljeno, niti ne ostale predpostavke, ki so potrebne za utemeljenost zahtevka na podlagi določila 1015. člena ZOR. V drugih materialnopravnih predpisih postavljeni tožbeni zahtevek prav tako nima opore.
ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1, 93, 93/3.URS člen 22.
začasna odredba - imenovanje notarja
Prvostopno sodišče, ki odloča v času uporabe novega ZUS, mora uporabljati določbe novega ZUS v skladu s 3. odstavkom 93. člena ZUS. Zahteva po kontradiktornem postopku kot izrazu pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka, tudi v postopku za izdajo začasne odredbe, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati določene posebnosti, ki izhajajo iz narave začasne odredbe. Za izdajo začasne odredbe zadošča verjetnost utemeljenosti zahtevka in dejstvo, da ta ukrep lahko doseže svoj namen le, če je izdan v hitrem postopku.