ZZZDR člen 78, 78/1, 105, 105/1, 105/2. KONVENCIJA ZDRUŽENIH NARODOV O OTROKOVIH PRAVICAH člen 12, 12/1.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji skupnih otrok - koristi otroka - upoštevanje otrokove želje
Ko gre za dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ob razvezi zakonske zveze, sodišče ne more upoštevati želje staršev, kolikor te niso skladne s koristmi otrok.
negmotna škoda - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - določitev višine odškodnine - bodoča škoda
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, primarni in sekundarni strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari - deljena odgovornost - krivda oškodovanca - negmotna škoda - denarna odškodnina - določitev višine odškodnine - upoštevanje sodne prakse
Če se ugotavlja deljena odgovornost po 1. odst. 192.čl. ZOR, je lahko delež odgovornosti oškodovanca odvisen tudi od tega, ali je sicer objektivno odškodninsko odgovorni imetnik nevarne stvari ravnal krivdno.
razmerja med starši in otroci - izpodbijanje očetovstva
Samo z izjavami strank ni mogoče spremeniti statusnega razmerja med tožnikom in tožencem. Zakonsko očetovstvo je mogoče izpodbiti samo na način in v roku, ki ga določa 96. čl. ZZZDR.
ZPP (1977) člen 326, 326/3.ZPSPP člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/1, 26/2, 29, 29/2.ZDen člen 88.
najem poslovnih stavb - prenehanje najemnega razmerja - najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas - odpovedni rok - izpraznitev poslovne stavbe - iztek časa najema - upoštevanje odpovednega roka - odločitev sodišča o tožbenem zahtevku - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave - izjeme
Ker je bilo v postopkih pred sodiščema nižjih stopenj ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili zakupno pogodbo za sporno poslovno stavbo 24.8.1990 za nedoločen čas, najmanj pa za 5 let in ki preneha na podlagi odpovedi kateregakoli od pogodbenikov s potekom enoletnega roka, da je tožnica podala odpoved pogodbe s predlogom za izpraznitev poslovne stavbe 25.8.1994 z enoletnim odpovednim rokom in z zahtevkom za izpraznitev poslovne stavbe 1.9.1995, ocenjuje revizijsko sodišče, da sta sodišči nižjih stopenj v tej zadevi odločili v skladu s spredaj navedenimi predpisi, kar pomeni, da sta materialno pravo pravilno uporabili. Ta zaključek velja za vse sestavine pobijane odločitve, kar pomeni, da velja tudi za čas odpovedi zakupne pogodbe in za čas izpraznitve poslovne stavbe. Namreč s sodbama sodišč nižjih stopenj izrečene pravne posledice nastopijo šele s potekom 5 letnega zakupnega razmerja to je 1.9.1995. Ob tem pa je revidenta opozoriti še na določilo tretjega odstavka 326. člena ZPP, po katerem se lahko izda sodba, s katero se toženec obsodi, da mora izročiti ali prevzeti stvari, ki so bile dane v najem ali zakup, še preden preneha to razmerje.
ZUKZ člen 3 20, 20/1. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga člen 4, 4-a. Splošni nemški trgovinski zakonik člen 1. Splošni državljanski zakonik vojvodstva Liechenstein paragraf 879, 879-5.
spor z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava - pravo države Liechenstein - prodaja blaga - ničnost pogodbe - oderuštvo - dunajska konvencija
V skladu z določilom 3. člena ZUKZ bi sicer v tem sporu utegnila priti v poštev konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga. Toda po določilu alinee a) 4. člena konvencije se ta ne nanaša na veljavnost pogodbe. Pravdni stranki tudi nista sami določili, katero pravo je treba uporabiti za pogodbo. Zato prihaja v poštev določilo 1. točke 20. člena ZULZ, da se za pogodbo o prodaji premičnin uporabi pravo kraja, kjer je imel prodajalec ob prejemu ponudbe prebivališče oziroma sedež.
Zakon o kmetijskem zemljiškem skladu spolšnega ljudskega premoženja člen 26, 36.ZDen člen 5.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - darilna pogodba - ničnost
Iz ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da je oče tožnic J. K. kot poklicni politik in sekretar okrajnega komiteja KPS v K. s pogodbo 18.9.1953 daroval v tem postopku iztoževane nepremičnine okrajnemu ljudskemu odboru kot upravljalcu splošnega ljudskega premoženja, pri čemer je šlo za podaritev te zemlje kmetijskemu zemljiškemu skladu. Pogodba ni bila sklenjena z namenom, da bi se onemogočila ali otežkočila vložitev zemlje v kmetijski zemljiški sklad, ampak nasprotno. Taka presoja je utemeljena. Namreč lastnik, ki mu je bil presežek zemlje odvzet z odločbo okrajne komisije, je imel zoper njo pravno sredstvo (po določilu 26. člena ZKZS s tožbo na okrajno sodišče). V postopku pa se je moralo tudi ugotoviti, katera zemljišča naj se kot presežek odvzamejo. Prizadetemu je šla tudi odškodnina za odvzeto zemljišče (5. člen ZKZS). Zato je utemeljeno zaključevanje, da odločbe okrajnega ljudskega odbora niso bile deklaratorne. Take ugotovitve dajejo podlago za dvoje zaključkov:
prvič, presežek zemlje ni prešel v kmetijski zemljiški sklad po sili zakona z dnem njegove uveljavitve (torej maja 1953) in kar naj bi onemogočalo razpolaganje z zemljišči po sprejetju zakona, to je v tem primeru z darilno pogodbo 18.9.1953); in drugič, darilna pogodba je lahko predstavljala kvalitativno drugačen (to je brezplačen in po obsegu večji odstop zemljišča v splošno ljudsko premoženje kot pa ga je določal zakon) in pravno dopusten prenos zemljišča, ker je ne le izpolnjeval cilje zakona, temveč jih je celo presegal. Zato je ne le pravno pravilen ampak tudi edino pravno logičen zaključek, da taka pogodba kot je sporna darilna pogodba ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam in zato tudi ne nična.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - zdravniško spričevalo - javna listina
Zdravniška spričevala je sodišče lahko vzelo za podlago svoji odločitvi, saj gre za javne listine, ki dokazujejo resničnost z njimi ugotovljenih dejstev (1. in 2. odstavek 230. člena ZPP). Če se pri sprejeti odločitvi ne bi upoštevalo tega, kar je v listini potrjeno (dokazna listina), bi bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - plačilo plače - odpravnina
Revizijska navedba "nesporno je, da je tožnikom pri tožencu prenehalo delovno razmerje dne 16.12.1991" je v nasprotju z revizijsko navedbo, da tožena stranka delavcem od oktobra pa do prenehanja delovnega razmerja ni dolžna izplačati osebnih dohodkov. Dokler traja delovno razmerje, veljajo tudi medsebojne obveznosti, to je na eni strani obveznost opravljati določeno delo in na drugi strani obveznost plačila. Tožena stranka se ne more izogniti svoji obveznosti plačila osebnih dohodkov s tem, da navaja sklenitev civilne pogodbe s svojo nekdanjo poslovno enoto. Svojih obveznosti iz delovnega razmerja s tako pogodbo ne more neposredno prenesti na drugega, dokler so delavci pri njej v delovnem razmerju. Možni so sicer različni dogovori o prevzemu premoženjskopravnih obveznosti, ki pa so lahko samo obveznosti civilnopravne narave, ne pa obveznosti iz delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - odpravnina - upravičenost do odpravnine
Pravico do odpravnine je presojati le v okviru razloga za prenehanje delovnega razmerja, kot ga opredeljuje prvi odstavek 36.e člena Zakona o delovnih razmerjih.
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožeči stranki prenehalo delovno razmerje po prvem odstavku 93. člena takrat veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list SFRJ, št.
84/89), je bil tožbeni zahtevek na plačilo odpravnine materialnopravno pravilno zavrnjen.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežek
Po določbah 145.a in 145.b člena Zakona o podjetjih (ZP - Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89 in 46/90) bi bilo sicer možno, da bi se člani koncerna dogovorili, da se pristojnosti glede ugotavljanja trajno presežnih delavcev in vodenja postopkov prenese na holding, vendar glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki jih v revizijskem postopku ni možno preizkušati (določba tretjega odstavka 385. člena ZPP), takega prenosa pristojnosti ni bilo. Zato je tudi pravilna odločitev v izpodbijani sodbi, da sklepi tožene stranke o trajno presežnih delavcih niso bili v skladu z veljavnimi predpisi.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pooblastilo za zastopanje
Ob ugotovitvi, da v predmetni zadevi odvetnika nista zastopala tožnika s pooblastilom, kot ga zahteva 1. odstavek 98. člena ZPP, to pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
odškodninska odgovornost - odškodnina - zaključek zdravljenja - zastaralni rok
Tudi za materialne stroške, povezane z zdravljenjem zaradi nesreče pri delu, začne teči zastaralni rok z zaključkom zdravljenja, ne pa od vsakega posameznega izdatka posebej.
vzročna zveza - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - delovno razmerje pri delodajalcu - kvalifikatorne okoliščine - pojem hujše posledice
V 89. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 - ZDR) se izreče najstrožji disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja za vse hujše kršitve delovnih obveznosti, če je zaradi njih nastala ali bi lahko nastala z zakonom določena hujša posledica.
Pojem hujša posledica praviloma pomeni, da je iz osnovne oblike kršitve nastala istovrstna posledica v večjem obsegu ali v hujši obliki, ali pa je nastala kakšna druga posledica, ki se po naravi stvari lahko pričakuje. V obeh primerih mora biti podana vzročna zveza med temeljnim dejanjem in nastalo hujšo posledico. Znake nastalih posledic pa je potrebno kot dejstva ugotoviti v disciplinskem postopku.
URS člen 22, 23. ZTPDR člen 66. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 124.
delovno razmerje pri delodajalcu - odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - izpodbijanje drugostopnega sklepa komisije pri sindikatih
Disciplinska komisija pri sindikatu delavcev pri zasebnikih je ugodila ugovoru delavca in razveljavila delodajalčevo odpoved delovnega razmerja delavcu zaradi njegove hujše kršitve delovne obveznosti.
O ugovoru je odločil organ, ki deluje zunaj delodajalca in s katerim je bilo odločeno v škodo delodajalca. Zaradi tega ima delodajalec - toženec, neglede na določbo prvega odstavka 66. člena ZTPDR, pravico do sodnega varstva po splošnih načelih varstva pravic (22. in 23. člen Ustave Republike Slovenije).
Toženčevi reviziji zoper sklep sodišča druge stopnje, ki je na podlagi 66. člena ZTPDR zavrglo njegovo nasprotno tožbo, pa kljub temu ni bilo mogoče ugoditi. Na podlagi 124. člena Kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Uradni list SRS, št. 18/89) je potekel zastaralni rok za izrek novega disciplinskega ukrepa. V rok je vštet čas od storitve zadnje kršitve delovne obveznosti do vložitve tožbe in od vročitve drugostopne sodbe zastopniku toženca pa do vložitve revizije, kar skupaj znaša več kot trideset dni.
Razvoj in konstrukcija orodja za vrtanje in pritrjevanje trenic in podnic v hladilniških ladjah, ki je bila izvedena z znanimi tehničnimi sredstvi in znanimi postopki, je tehnična izboljšava v smislu 159. člena ZVIT.
delovno razmerje pri delodajalcu - nadaljevanje dela po izteku poskusnega dela
Če delavec nadaljuje z delom po izteku poskusnega dela, se šteje, da je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, čeprav bi naj bilo sklenjeno le za čas poskusnega dela.
ZPPSL člen 137. ZDSS člen 4. ZPP (1977) člen 22, 23.
stvarna pristojnost
Po določbi 2. točke 4. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) so delovna sodišča pristojna odločati v individualnih delovnih sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Po določbi II/5. točke 101. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95), ki jo je treba upoštevati v tem primeru, pa je v zadevah prisilne poravnave, stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, pristojno odločati okrožno sodišče.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo in je dovoljena, kadar so podane procesne predpostavke, ki so razvidne iz 382. člena ZPP. Po določilu tretjega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve (za tak primer pa gre v tej zadevi), če vrednost spornega predmeta ne presega 80.000,00 SIT. Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spora, si mora to pravico zagotoviti stranka že v postopku na prvi stopnji (in sicer tožnik z navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi - drugi odstavek 186. člena ZPP, tožena stranka pa v primerih, kadar tožnik ne navede vrednosti spornega predmeta ali je ta očitno neustrezna, s procesnimi dejanji oziroma opozorili sodišču do pripravljalnega naroka oziroma kadar tega ni, pred začetkom obravnavanja glavne stvari - tretji odstavek 40. člena ZPP). V tem primeru vrednost spornega predmeta ni bila označena. Stranka si zato v skladu s procesnimi določbami ni zagotovila pravice do revizije. To pa pomeni, da revizija toženca ni dovoljena, zaradi česar jo je revizijsko sodišče moralo zavreči na podlagi 392. člena ZPP.