ZUS-1 člen 83, 83/2. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka člen 4.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - odstranitev nelegalne gradnje - počitniška hišica – Triglavski narodni park – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme je na revidentu.
Ker je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o izrečenem inšpekcijskem ukrepu odstranitve nelegalne gradnje, to ni spor, v katerem bi bila obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.
Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZGO-1 člen 66. SZ-1 člen 3, 3/3.
dovoljenost revizije – zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja – odstranitev enote dvojčka in nadomestna gradnja - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Konkreten odgovor na izpostavljeno vprašanje: „Ali gre pri dvojčkih za večstanovanjske stavbe ali za več stanovanjskih stavb, ki so skupaj pripojene“, je odvisen od konkretnih dejanskih okoliščin (in ne od poimenovanja objekta), teh pa revidenta v izpostavljeno vprašanje nista vključila. Njuno vprašanje zato ni konkretizirano, zastavljeno je na splošni ravni, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – trditve o nezakonitosti dela sodišča
Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar takšnih ravnanj sodišča predlagatelja ne zatrjujeta.
prodaja nepremičnine - navidezna pogodba - oblika pogodbe - - obličnost navidezne pogodbe – promet z nepremičninami - ničnost – plačilo davka na promet z nepremičninami - uveljavljanje ničnosti zaradi davčne zatajitve
Varstvo splošnega interesa (izpolnjevanje davčnih obveznosti iz prometa z nepremičninami) se ustrezno varuje na področju davčnega in morebitnega kazenskega postopka, ne sega pa to varstvo na področje veljavnosti sklenjenih poslov v obligacijskem razmerju med strankami.
ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394, 394/1. ZOR člen 141, 141/1, 382, 399, 399/4, 399/2.
pogodbene obresti - višina obrestne mere pogodbenih obresti - oderuštvo - odgovornost družbenikov izbrisane družbe
Toženca v pritožbi prvostopenjskega razlogovanja o odsotnosti subjektivnega elementa oderuštva sploh nista grajala, v postopku z izrednim pravnim sredstvom pa širšega preizkusa ni mogoče izposlovati.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Sklep, ki se izda v ekstradicijskem postopku, ne pomeni pravnomočne sodne odločbe po pravnomočno končanem sodnem postopku iz prvega odstavka 420. člena ZKP, temveč predstavlja ugotovitveno odločbo, zoper katero zakon določa kot pravno sredstvo le pritožbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka sodišča kot stranka v postopku - strojepiska – objektivna nepristranskost sodišča
Zaposlitev toženke na pristojnem sodišču je tehten razlog za določitev drugega sodišča.
Domneva nedolžnosti nima absolutnih materialnopravnih učinkov, saj sme država (sodišče) poseči v prostost določene osebe še preden je zanjo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je storilec kaznivega dejanja, če je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje.
ZDavP-2 člen 107, 107/1-3, 125, 126, 126/5. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 92. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
dovoljena revizija – odpis davčnega dolga – odlog plačila davčnega dolga – zastaranje pravice do izterjave davka - vrednostni kriterij
Ker iz ugotovitev drugostopnega davčnega organa izhaja, da se v seznamu navedeni izvršilni naslovi nanašajo na davčni dolg, ki je zapadel v plačilo po letu 2006, ne držijo revidentkine navedbe, da gre za obveznosti, ki se nanašajo na leto 1999. Ugovor absolutnega zastaranja pravice do izterjave davka je tako neutemeljen.
status žrtve vojnega nasilja – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – zelo hude posledice niso posledice izpodbijane odločitve
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Tega pa v tem primeru revident ni napravil.
Če se revident sklicuje na hude posledice, ki niso posledica izpodbijane odločitve, ni izkazano izpolnjevanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
obnova sodnega postopka – nova dejstva in dokazi – ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje – zavrženje predloga
Ker prvostopenjsko sodišče v upravnem sporu, katerega obnovo pritožnik predlaga, ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, temveč je o tožbi odločil senat na seji na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, kar je navedlo tudi v obrazložitvi sodbe, tudi pritožbeno sodišče meni, da ne gre za položaj iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1. Ta določa, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde
Obsojenec, ki z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti nasprotuje dejanskim ugotovitvam in zaključku sodišča na podlagi ugotovljenih dejstev in njegovega priznanja krivde, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom ni dovoljeno.
uporabnina – pravni naslov – osebna služnost - služnost stanovanja – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari
Po določbi prvega odstavka 247. člena SPZ je služnost stanovanja osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca. To pomeni, da v krog upravičencev do uporabe stanovanja poleg imetnika služnosti stanovanja sodijo tudi člani njegove družine.
pogodba o prodaji delnic – pogoj - odložni pogoj – veljavnost pogodbe, sklenjene z odložnim pogojem - pridobitev pravice razpolaganja – vpis nematerializiranih vrednostnih papirjev – izpolnitveno ravnanje
Zakoniti imetnik nematerializiranega vrednostnega papirja pridobi pravico razpolagati z vrednostnim papirjem šele z vpisom nematerializiranega vrednostnega papirja v svojo korist v centralnem registru.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – sprememba sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Ker v pritožbenem postopku zavrnjeni del obtožbe ni bil obsežen v obsodilnem izreku prvostopenjske sodbe, se obseg kaznivega dejanja zaradi odločitve pritožbenega sodišča ni spremenil.
Objava popravka ni bila potrebna za vzpostavitev „dialoga, ki ga je treba omogočiti tistemu, o katerem je bila načeta določena tematika“, saj si revident v popravku v bistvu prizadeva poudariti okoliščine, ki izhajajo že iz samega članka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku – manjše sodišče
Okoliščina, da je žena dolžnika zaposlena na Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču v tej zadevi, bi lahko imela negativen vpliv na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča, zlasti ker gre za majhen kolektiv.