prodajna pogodba – oblika pogodbe – ustna pogodba – konvalidacija – realizacija pogodbe – izpolnitev pogodbene obveznosti – dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti – rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti – zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Zadevna prodajna pogodba ni bila sklenjena na predpisan obličen način, vendar pa je zaradi obojestranske pretežne realizacije konvalidirala (73. člen ZOR).
Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami zakona o predkupni pravici občine, je nična (četrti odstavek 89. člena ZUreP-1). Zakon torej zaradi kršitve določb o predkupni pravici občine določa ničnostno sankcijo že za zavezovalni posel. Prodajalec bi moral najprej zaprositi občino za potrdilo, da ne uveljavlja predkupne pravice (87. člen).
meja preizkusa sodbe pred sodiščem druge stopnje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje se je v zvezi z dokazno oceno izvedenskega mnenja strinjalo z zaključki sodišča prve stopnje, tožnica pa ni uveljavljala nekih novih argumentov, ki jih sodišče prve stopnje že ne bi upoštevalo.
status žrtve vojnega nasilja – pomembno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – zelo hude posledice – posledice izpodbijane odločitve
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident mora za izkazanost pogoja dovoljenosti revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
Če se revident sklicuje na hude posledice, ki niso posledica izpodbijane odločitve, ni izkazano izpolnjevanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – ničnost odločbe o nacionalizaciji - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe, s katero je bilo odločeno o predlogu revidentov za izrek ničnosti odločbe, ne gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Glede na vsebino določbe 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP se kot ničnostni razlog ne more uveljavljati pravno vprašanje veljavnosti predpisov, ki so bili podlaga za izdajo odločbe, katerih ničnost se uveljavlja. Ker zato vprašanje, ki ga uveljavljata revidenta, ni pomembno po vsebini zadeve, revidenta v zvezi s tem vprašanjem ne moreta uspešno izkazati dovoljenosti revizije s trditvami o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča in neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
V upravnem sporu zaradi ničnosti odločbe o nacionalizaciji zelo hudih posledic ni mogoče izkazati z zatrjevanjem krivic, ki so bile posledica same odločbe o nacionalizaciji. Ker gre v postopku po zahtevi za izrek ničnosti pravnomočne in izvršene odločbe o nacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zelo hudih posledic tudi ni mogoče izkazati s trditvami o izgubi premoženja.
sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – skladnost izvršilnega naslova in sklep o dovolitvi izvršbe – ugoditev pritožbi
Pri presoji ali je podana procesna predpostavka iz 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 za vsebinsko odločanje o tožbi zoper sklep o izvršbi, je treba na podlagi konkretnih okoliščin vsake posamezne zadeve, ugotavljati oziroma ugotoviti, ali je izpodbijani sklep skladen z izvršilnim naslovom.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – obnova postopka - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker upoštevaje ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča vlagateljev položaj denacionalizacijskega upravičenca izhaja iz samega akta o podržavljenju, pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka in ki meri na pravno nasledstvo, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zelo hudih posledic, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 30, 30/6, 37, 37/3, 39, 39/1, 40.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – plačilo nagrade in stroškov odvetnika – pomembno pravno vprašanje – skladnost odločbe in napotnice – obseg odobrene brezplačne pravne pomoči
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Na vprašanje, v kakšnem obsegu je odobrena brezplačna pravna pomoč, če si odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči in napotnica nasprotujeta, je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določb ZBPP, ki jasno določajo, da se brezplačna pravna pomoč dodeli z odločbo in ne z napotnico, določbe ZBPP ne potrebujejo dodatne razlage. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Istovetnosti prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave, pač pa le na podlagi enega od dokumentov s sliko, kot to določa 97. člen ZTuj-2. Glede tožnikove identitete se po presoji Vrhovnega sodišča upravičeno pojavlja dvom, saj je dajal različne podatke o sebi, poleg tega pa je tudi večkrat spremenil izjave o poti, po kateri je prišel v Slovenijo. Obstaja pa tudi realna verjetnost, da bo zapustil Slovenijo, če mu gibanje ne bo omejeno. Zaradi navedenih razlogov je tudi po presoji Vrhovnega sodišča podan razlog za omejitev gibanja iz prve alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ (ugotavljanje istovetnosti prosilca). Pri tem Vrhovno sodišče še poudarja, da je ne glede na deljeno dokazno breme v postopkih mednarodne zaščite prav prosilec za mednarodno zaščito tisti, na katerem je večji del bremena dokazovanja identitete in prosilec tudi nosi posledice, če svoje identitete ne izkaže na verodostojen način (21. do 23. člen ZMZ).
Po določbi 35. člena ZMZ mora tujec, ki je zakonito ali nezakonito vstopil v Slovenijo, v najkrajšem možnem času izraziti namen za vložitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite. Tožnik je sicer ob vrnitvi iz Švice takoj zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, tega pa ni storil v letu 2012, ko je bil šest mesecev nastanjen v Centru za tujce v Postojni, nato pa takoj odšel iz Slovenije, ko je dobil odločbo o dovolitvi zadrževanja v Sloveniji. Zatorej je sum, da je tožnik dne 13. 3. 2013 vložil prošnjo za mednarodno zaščito samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države, utemeljen.
dovoljenost revizije – ukrep zdravstvenega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje – vprašanje na načelni ravni – splošno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
S splošnim vprašanjem oziroma vprašanjem, ki je opredeljeno le na načelni ravni, revidentka ni zadostila standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – izbris iz inženirske zbornice – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – zelo hude posledice – dokazno breme – neizkazane posledice
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident mora za izkazanost pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.
Za izkazanost pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 mora revident predložiti dokaze za svoje navedbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 293, 293/3.
nadzor prirejanja iger na srečo – odlog izvršbe – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme je na revidentu.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavila. Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotno sodne prakse prvostopenjskega sodišča mora revident izkazati glede vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi.
Zatrjevane zelo hude posledice niso posledice odločitve, izpodbijane v tem upravnem sporu v zvezi z odlogom izvršbe, temveč izhajajo iz izvršilnega naslova, zato revidentka z njimi ne more izkazati izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VS3005760
ZDSS-1 člen 5, 5/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor – plačilo odškodnine – nesreča pri delu - zavarovalnica - zavarovanje avtomobilske odgovornosti
Prva toženka ni tožena kot zavarovalnica druge toženke, to je tožnikovega delodajalca, temveč kot nosilec zavarovalnega kritja tretje osebe, ki naj bi tožniku neposredno povzročila škodo. Za spor med tožnikom in tretjo osebo, voznikom, ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča v smislu določb 5. člena ZDSS-1. Zato tudi ne more biti podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje o direktni tožbi zoper zavarovalnico te fizične osebe.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – socialni spor – pokojnina
Tudi spor o plačilu razlike v pokojnini sodi med spore o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je za odločanje v tej zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
ZPILDR člen 29, 30, 32, 33. ZPP člen 18, 379, 379/2.
spor o pristojnosti – sodna pristojnost – zavrženje tožbe
Za odločanje o obvestilu o neuspešnem postopku pred poravnalnim svetom, izdanim na podlagi drugega odstavka 30. člena ZPILDR-UPB2, ni predvidena pristojnost niti upravnega niti delovnega sodišča. Ker glede na naravo obvestila in glede na vsebino spora sodno varstvo ni predvideno, je Vrhovno sodišče na podlagi prvega in drugega odstavka 18. člena ter drugega odstavka 379. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugotovilo, da spor v tej zadevi ne spada v sodno pristojnost, razveljavilo sklep upravnega sodišča o nepristojnosti in tožbo zavrglo.
V obravnavani zadevi iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi tožnik in prvo tožena stranka sklenila pogodbo o zaposlitvi po delovnem pravu. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bil v delovnem razmerju pri prvo toženi stranki ali da bi uveljavljal kakršnokoli pravico iz delovnega razmerja. Res je v 1. členu pogodbe o profesionalnem igranju košarke z dne 14. 1. 2009 navedeno, da prvo tožena stranka s to pogodbo „zaposluje“ tožnika kot profesionalnega igralca košarke, vendar iz nadaljnjih pogodbenih določil izhaja, da ne gre za zaposlitev tožnika kot delavca ampak kot poklicnega športnika, ki bo sam od dogovorjenih zneskov plačeval davke in prispevke.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - odpoklic člana uprave – prenehanje delovnega razmerja – odpravnina – delovni spor
Za odločanje v sporih o prenehanju delovnega razmerja je pristojno delovno sodišče (5. člen ZDSS-1). Ne gre za pravico, ki izhaja iz ZGD-1, temveč je določena v tožničini pogodbi o zaposlitvi v primeru nekrivdnega odpoklica ali razrešitve, pod pogojem, da delavka zapusti družbo. Glede na to in v skladu z dosedanjo sodno prakso je treba tudi pravico do odpravnine šteti za pravico iz delovnega razmerja.
stvarna pristojnost – spor o pristojnosti – delovni spor - odpravnina – regres za letni dopust
Iz dopolnitve tožbe z dne 7. 1. 2013 je razvidno, da tožnik uveljavlja plačilo odpravnine v zvezi z njegovo izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki in plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust. Gre torej za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med strankama v sporu.
pripor - utemeljen sum – prištevnost – odvzem poslovne sposobnosti – postopek proti mladoletnikom - neogibnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev
Uporaba določb XXVII. poglavja ZKP (postopek proti mladoletnikom) je vezana
izključno na starostni kriterij, zato odvzem poslovne sposobnosti pri polnoletni osebi ne more utemeljiti obravnave po teh določbah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS3005756
ZPP člen 24, 25. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2, 7/2.
spor o pristojnosti – odškodninska odgovornost zavoda - imenovani zdravnik
Ker tožnica zatrjuje, da naj bi ji škodo povzročila imenovana zdravnica s svojim neprimernim ravnanjem ob osebnem pregledu, ne pa z odločitvijo o pravici tožnice kot zavarovanke Zavoda, gre za civilno pravno razmerje, za rešitev katerega je pristojno redno sodišče (1. člen ZPP).