KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006519
ZKP člen 214, 220, 371, 371/1-8. KZ-1 člen 186, 186/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - ogled - zapisnik o ogledu - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - konoplja - razmerje psihotropnih substanc
Če je bil ogled dejansko opravljen, sledovi kaznivega dejanja pa ustrezno zavarovani, odsotnost pisnega zapisnika o ogledu predstavlja le relativno bistveno kršitev zakona.
Hišna preiskava po vsebini zajema tudi ogled kraja, namen obeh procesnih dejanj pa je tudi v tem, da se najdejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja.
ZKP člen 18, 178, 214, 215, 216, 216/3, 218, 218/1, 218/2, 219, 371, 371/1-8. URS člen 36, 37.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - nedotakljivost stanovanja - hišna preiskava – hišna preiskava brez odredbe – navzočnost prič – zapisnik o preiskavi - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – zaseg predmetov – ogled kraja dejanja – obvestilo o preiskovalnih dejanjih
Tudi pri hišni preiskavi brez odredbe, ki jo je med drugim mogoče opraviti v primeru, če imetnik stanovanja to želi (prvi odstavek 218. člena ZKP), je obvezna navzočnost dveh polnoletnih prič (drugi odstavek 218. člena ZKP). Njuna odsotnost je mogoča le ob pogojih iz tretjega odstavka 218. člena ZKP, pri čemer morajo biti razlogi za preiskavo brez navzočnosti prič navedeni v zapisniku o preiskavi.
ZKP člen 149a, 149b, 150, 371, 371/1-8, 371/2. ZPol člen 38a. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - obvestila, ki jih zbira policija - prikriti preiskovalni ukrepi - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - antecedenčnost dokaznih standardov – obrazložitev odredbe – pregled oseb in stvari – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje obremenilnih prič
Predlogi in odredbe za izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov morajo biti ustrezno obrazloženi, da omogočajo naknadno presojo zakonitosti.
STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016058
ZDen člen 72, 72/2, 88. ZTLR člen 15. OZ člen 6.
povrnitev škode – odgovornost skrbnika denacionalizacijskega premoženja – potrebna skrbnost skrbnika premoženja – skrbnost kot pravni standard – skrbnost dobrega gospodarja – razmerje med denacionalizacijskimi upravičenci do izdaje odločbe o denacionalizaciji – podlaga tožbenega zahtevka
Drugi odstavek 72. člena ZDen predstavlja pravno podlago za „odškodninski“ zahtevek le v razmerju do denacionalizacijskega zavezanca.
samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - jamčevanje fizične osebe – jamstvu podobno poroštvo - stečaj samostojnega podjetnika posameznika – stečajna masa
Toženčeva pogodbena zaveza, da jamči kot fizična oseba, je tožniku zagotavljala dodatno jamstvo za izpolnitev terjatve, nastale v zvezi s pogodbo. Takšna pogodbena podlaga tudi ne pomeni oškodovanja upnikov v stečajnem postopku zoper podjetnika.
Ugotavljanje prave pogodbene volje strank je v skladu z ustaljeno sodno prakso dejansko vprašanje, ki ga v revizijskem postopku ni več dovoljeno izpodbijati.
Ugotovitev, da sta se pravdni stranki, poleg plačila pavšalnega zneska, dogovorili za plačilo odvetniških storitev po tarifi, veljavni v času, ko je tožnik opravil delo, pri čemer se upošteva vrednost točke, veljavne v času plačila, utemeljuje sklep, da je tožnik upravičen do plačila v zahtevani višini.
Podlaga obveznosti zavarovalnega biroja in obdelovalne zavarovalne organizacije ni vnesena v 105. člen ZTSPOZ. Taka razlaga bi bila glede samega zavarovalnega biroja v direktnem nasprotju z določbo tretjega odstavka 103. člena ZTSPOZ. Tudi sicer 105. člen ZTSPOZ ureja le vprašanje pasivne legitimacije za obravnavanje odškodninskih zahtevkov in za vložitev tožbe. Zato je treba izhajati iz opredelitve, na čem temelji obveznost obeh toženk. To ni zavarovalna pogodba, ki jo je tuja zavarovalnica sklenila z lastnikom avtomobila nemške registracije, pač pa mednarodna pogodba (tako imenovani Londonski sporazum) in navedeni zakon, ki je bil oblikovan tudi glede na prevzete obveznosti iz mednarodne pogodbe. Ne prvi ne drugi akt ne omogočata razlage, da bi zavarovalna organizacija ali biro iz države, v kateri je prišlo do prometne nesreče s povzročiteljem z vozilom tuje registracije, odgovarjala do višine zavarovalne vsote, za katero je bila sklenjena zavarovalna pogodba v tuji državi. Podlaga njune obveznosti namreč ni pogodbene narave. Tožnik bi uspel uveljaviti višje jamstvo le, če bi direktno tožil tujo zavarovalnico in to le proti njej. Sam obseg jamstva obdelovalne zavarovalnice in zavarovalnega biroja v državi, v kateri je prišlo do prometne nesreče, pa je enak, saj ni najti nobenega utemeljenega razloga za različni jamstvi, in temelji na omejitvi iz 103. člena v zvezi s 93. členom ZTSPOZ.
dovoljenost revizije – davek na promet nepremičnin – pomembno pravno vprašanje – zatrjevana neenotnost prakse sodišča prve stopnje ni izkazana – kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentki.
Revidentka formalnim pogojem za dovoljenost revizije ni zadostila, saj ni predložila kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, s katerimi je želela utemeljiti neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča. Prav tako pa v reviziji ni navedla nobene okoliščine, ki bi kazala na to, da je vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0016119
ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije – pogodba o bančnem depozitu – varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – pasivna legitimacija – dokazovanje – hranilna knjižica kot dokaz – kopija dokaza v hrvaškem jeziku – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku in tožbenim zahtevkom, torej v deležu, izraženem v ulomku ali odstotkih od ocenjene vrednosti spornega predmeta.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – povrnitev škode - odgovornost upravljalca kopališča
Res je, da je sodišče druge stopnje v obrazložitvi izpostavilo tudi v predlogu navedeno pravno vprašanje, vendar je v obravnavani zadevi poudarilo, da bi kljub temu, da te obveznosti v predpisih ni, obstajala dolžnost redarja, da opozori na izobešena navodila za varno uporabo, če bi ta pri kopalcu opazil očitno neupoštevanje navodil. Zato po oceni Vrhovnega sodišča izpostavljeno pravno vprašanje v obravnavanem primeru ni pravno pomembno.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016035
SPZ člen 43. ZTLR člen 29. ZPP člen 380, 380/2.
družbena lastnina – lastninjenje – priposestvovanje – priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – pravica do izjave v postopku
Dejstvo, da je bilo sporno zemljišče v družbeni lastnini, izključuje možnost priposestvovanja tega zemljišča.
ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1-2, 68/3, 68/4, 68/5, 68/6, 77. ZDavP-1 člen 113, 113/2, 113/3, 113/4. ZDavP člen 39. ZPP člen 125a.
davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – retroaktivna uporaba zakona – obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - ocena davčne osnove – pridobivanje podatkov – dokazni postopek - listine – glavna obravnava – zvočno snemanje - prepis
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 predstavlja specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni. Zakon je določil le nov način izračuna davčne obveznosti, obdavčitev nepojasnjenega vira pa je bila možna že po prejšnji zakonodaji.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani.
Cenitveni postopek je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki davčnemu organu omogočajo določitev verjetne davčne osnove. Kot določa šesti odstavek 68. člena ZDavP-2 se verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. V primeru odsotnosti listinskih dokazov se tako lahko dejstva oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran. Dokazovanje z listinami ni izključno, ima pa prednost že zaradi načela ekonomičnosti postopka, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – uporaba solastne stvari - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari
Vrhovno sodišče je že odločilo, da morajo solastniki v primeru, ko se ne morejo dogovoriti o načinu uporabe, res zahtevati, da o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku, da pa to ne pomeni, da pred določitvijo načina uporabe stvari solastnikom ni treba spoštovati pravic drug drugega na solastni stvari.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – neupravičena pridobitev
Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča glede pravnega vprašanja, na kakšen način se ugotavlja večvrednost nepremičnine, s tem pa višina dosežene koristi lastnika nepremičnine.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče lahko revizijo dopusti, če vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000 EUR. Da bi bil ta pogoj izpolnjen, tožnik ni izkazal: v predlogu za dopustitev revizije vrednosti spornega predmeta ni navedel, prav tako pa ta ni navedena v sodbi sodišča prve stopnje in v sklepu pritožbenega sodišča.
URS člen 23, 25, 157, 158. ZDavP-2 člen 256. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in
premoženja člen 25, 25/1, 25/2. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb člen 27.
dovoljena revizija - dvojno obdavčevanje - dohodnina - postopek skupnega dogovora - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - delo v Nemčiji in Sloveniji - prekinitev sodnega postopka - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja - izpolnjevanje mednarodne pogodbe v dobri veri - pacta sunt servanda
Glede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče.
Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih razlag 25. člena Sporazuma, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred Ministrstvom za finance.
dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama - laična revizija – postulacijska sposobnost – opravljen državni pravniški izpit – zavrženje revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). To pomeni, da jih tudi sama ne more opravljati. Izjema velja le v primeru, če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).