zahteva za varstvo zakonitosti - javne obligacije - odvoz smeti - javni interes - razmerje med izvajalcem komunalne dejavnosti in uporabnikom - načelo enake vrednosti dajatev - skrbnost udeležencev v obligacijskih razmerjih
Reden in učinkovit odvoz smeti je nedvomno v javnem interesu. Zato je praviloma urejen v okviru tako imenovanih javnih obligacij, ki jih urejajo splošni akti lokalnih skupnosti. Težišče tovrstnega urejanja je na vzpostavitvi pravnega razmerja med komunalnim podjetjem in uporabnikom njegovih storitev, pri čemer pa ne more biti dvoma, da gre za obligacijsko razmerje in je zato pri razlagi vsebine razmerja treba upoštevati splošne določbe OZ (npr. 245. člen OZ) in zlasti načela obligacijskega prava (v našem primeru še posebej načelo enake vrednosti dajatev – 8. člen OZ in zahtevo, da morajo udeleženci v obligacijskem razmerju ravnati s potrebno skrbnostjo – 6. člen OZ).
tožba za ugotovitev solastninskega deleža na nepremičnini - tožbeni zahtevek - sosporništvo - nujni sosporniki - povrnitev vlaganj v nepremičnino - pasivna legitimacija
Pri solastnini je razdeljena pravica in ne stvar, zato se vlaganja v nepremičnino res lahko raztezajo le na sporno solastno nepremičnino kot celoto in ne na njen idealni del. Vendar to ne pomeni, da bi se moral tožbeni zahtevek, s katerim se uveljavlja izpolnitev dogovora o vlaganjih, uveljavljati zoper vse solastnike, da bi bila tožena prava stranka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – vpliv na zakonitost – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče ni dolžno samo preizkušati, ali niso bile v postopku oziroma sodbi storjene kršitve takšne vrste, na katere se splošno sklicuje zahteva za varstvo zakonitosti.
URS 22. ZTLR 72, 72/2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9.
menjalna pogodba - oblika pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest
Pritrdilni odgovor na vprašanje, ali je bila kljub nespoštovanju predpisane obličnosti sklenjena veljavna menjalna pogodba, bi načelno lahko vplival na presojo opravičljivosti zmote in s tem dobrovernosti tožnikovega pravnega prednika. Vendar pa revident ocene njegove (ne)dobrovernosti ne izpodbija, temveč se osredotoča le na obdobje po uvedbi dedovanja v letu 1988. V tej luči se navedbe v zvezi s sklenjeno menjalno pogodbo, ob dejstvu, da je za presojo tožnikove dobrovernosti odločilno obdobje od leta 1988, pokažejo kot pravno nepomembne.
ZPDPD člen 1, 1/1, 1/2. ZUP člen 101, 101/2. ZUS-1 člen 42, 42/1, 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 11, 11-1.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - pravočasnost pritožbe v upravnem postopku - iztek prekluzivnega procesnega roka - praznik, ki ni dela prost dan - že rešeno pravno vprašanje - neizkazanost zelo hudih posledic - zavrženje revizije - združitev postopka
Ker gre pri obravnavanih revizijah za povsem enako vprašanje, o katerem je bilo vsebinsko že odločeno, in ker sta isti tudi stranki spora, ki sta bili z odločitvijo že seznanjeni, pa čeprav šele po vložitvi obravnavanih revizij, Vrhovno sodišče – ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena ZPP – ocenjuje, da vsebinsko odločanje o povsem enakem vprašanju ni več potrebno. Ponovno odločanje o že rešenem vprašanju namreč ne bi pomenilo odločanja o pravnem vprašanju, ki bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Ker odločitev o postavljenem vprašanju ni več objektivno pomembna z vidika pravnega reda kot celote, in ker je s seznanitvijo z odločitvijo v identični zadevi odpadel tudi individualni interes revidenta za ponovno vsebinsko odločanje, Vrhovno sodišče zaključuje, da vprašanje, ki ga v obravnavanih revizijah izpostavlja revident, ni več pomembno pravno vprašanje. Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
dopuščena revizija – varstvo lastninske pravice na nepremičnini - razlastitev - dejanska razlastitev – vrsta tožbenega zahtevka
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali lahko lastnik nepremičnine, ki je uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, razlastitveni upravičenec pa ne zahteva uvedbe postopka razlastitve, za varstvo lastninske pravice uporabi klasične zahtevke za varstvo lastninske pravice po določbah SPZ, v obravnavanem primeru negatornega?“
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006536
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. KZ člen 229, 229/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – zavrnitev dokaznega predloga – opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - oškodovanje tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja – lastniško razpolaganje s premoženjem – oškodovanje upnikov – med prisilno izvršbo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pod pojmom „med prisilno izvršbo“, ki je kot zakonski znak vsebovan v opredelitvi kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic po drugem odstavku 229. člena KZ, je razumeti izvršilni postopek od njegove uvedbe (torej od vložitve predloga za izvršbo) dalje.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZKZ. SKLENILO: Ljubljana, 18. april 2013 Predsednik senata: Anton Frantar, l.r.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – tožba za sklenitev prodajne pogodbe - kršitev predkupne pravice – kmetijska zemljišča
O vprašanju ali sta parceli, ki ju deli vodotok, ki ima samostojno zemljiškoknjižno parcelo in predstavlja javno dobro, mejni parceli v smislu ZKZ, ki ga izpostavlja tožena stranka kot pomembnega, ne bi smelo odločati sodišče (česar pa tožena stranka v predlogu ne izpostavlja kot pravno pomembno), saj je to v pristojnosti upravne enote, ki bo odločala o odobritvi. Kot je že večkrat opozorilo Vrhovno sodišče, se bo vpis v zemljiški knjigi na podlagi izpodbijane sodbe kljub že izstavljenemu zemljiškoknjižnemu dovolilu lahko opravil šele, če bo pristojna upravna enota pravni posel iz izpodbijane sodbe odobrila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006567
ZKP člen 372, 372-1, 395, 395/1, 424, 424/1. KZ člen 3, 299, 299/1. KZ-1 člen 7, 191, 296, 296/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - nasilništvo - nasilje v družini – zakonski znaki kaznivega dejanja – spravljanje v podrejen položaj - uporaba milejšega zakona – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z opisanim nasiljem, hudimi žalitvami, grdim ravnanjem in ogrožanjem varnosti je obsojenec ustvaril položaj, ki je bil za oškodovanko brezizhoden in ki ga ni mogla oziroma ni bila sposobna odvrniti - s tem je obsojenec izpolnil zakonski znak „spravljanje v podrejeni položaj“.
ZPP člen 339, 339/2-14, 358, 358/2-5, 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugotavljanje dejanskega stanja pred višjim sodiščem izven obravnave
Čeprav sodišče druge stopnje ni izrecno navedlo na podlagi katere določbe 358. člena ZPP je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, je iz obrazložitve jasno razvidno, da s strani sodišča prve stopnje ugotovljenih dejstev ni prav v ničemer spremenilo, ampak jih je le drugače pravno ocenilo, kar pomeni, da je uporabilo peto alinejo 358. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje – obvestilo o seji pritožbenega senata – vpliv na zakonitost
Zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno sodno odločbo, se sme po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahteva za varstvo zakonitosti.
Predpogoj, da lahko Vrhovno sodišče vsebinsko obravnava očitke v zahtevi za varstvo zakonitosti je, da lahko odgovor na te očitke vpliva na izid postopka v konkretni zadevi.
pravnomočnost - res iudicata – pretrganje zastaranja – uporaba tuje stvari v svojo korist
Negativni učinek materialne pravnomočnosti se nanaša na vsebinske sodne odločbe, s katerimi je odločeno o (ne)utemeljenosti tožbenih zahtevkov in o obstoju v pobot ugovarjanih terjatev. Zato ugovor o že pravnomočno razsojeni stvari ne velja za sklepe, ki so le procesne narave, saj z njimi ni vsebinsko odločeno o stvari, temveč je zavrnjena sama zahteva za sodno varstvo (in ne tožbeni zahtevek) zaradi različnih formalnih razlogov.
Toženca članstvo v zadrugi ni upravičevalo za izključno rabo opreme tožnice. Ni pravno pomembna zatrjevana okoliščina, da ni uporabljal vseh delov opreme, saj zadostuje možnost, da jih uporablja.
predlog za dopustitev revizije – mandatna pogodba – preklic pooblastila za zastopanje – odvetnik – nagrada za delo odvetnika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP. Obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.
postopek sodnega varstva - pooblaščeni ocenjevalec – ocenjevanje vrednosti lastniškega kapitala – izbira načina ocenjevanja vrednosti – izrek opomina
Ker tožnica pri ocenjevanju vrednosti podjetja izbranega načina ocenjevanja ni dopolnila z na sredstvih zasnovanem načinu ocenjevanja vrednosti, kar bi glede na to, da je bilo ocenjevano podjetje holding, morala storiti, ji je Agencija utemeljeno izrekla opomin.
odškodninski spor - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – kumulacija tožbenih zahtevkov – dovoljenost revizije – nepopolna revizija – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – meje pritožbenega preizkusa – meje revizijskega preizkusa – zavrženje revizije – pravno mnenje
Zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago, zato se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega od teh zahtevkov posebej.
Revizija ne omogoča preizkusa vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločitve o odškodnini za nepremoženjsko škodo, zato v tem delu ni popolna. Te vrednosti tožnik v reviziji ni opredelil, prav tako pa je ni mogoče razbrati iz vsebine revizijskih navedb.
Revizija zoper odločitev o zahtevku za povrnitev premoženjske škode ni dovoljena, saj ta niti v celotnem znesku ne presega revizijskega praga.
ZUS-1 člen 4, 32, 32/2, 32/3, 75, 75/2, 77, 82. ZIntPK člen 13, 13/7, 13/8, 15. URS člen 22, 23, 25.
varstvo ustavnih pravic – postopek zaradi suma korupcije - osnutek ugotovitev – objava ugotovitev o konkretnem primeru - začasna odredba – procesne predpostavke – predhodni preizkus tožbe – pritožba tožene stranke – korupcija
Tožnik je vložil tožbo na ugotovitev nezakonitosti dejanj, s katerimi je tožena stranka posegla v njegove pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave, ker mu ni dala možnosti, da sodeluje v dokaznem postopku pred izdajo osnutka ugotovitev, in ni izpodbijal osnutka ugotovitev kot akta. Že zato je odločitev sodišča prve stopnje v okviru predhodnega preizkusa tožbe napačna.
Osnutek ugotovitev ni akt v smislu ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, niti ni z njim poseženo v tožnikove pravice v smislu 4. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru je namreč postopek, ki ga vodi tožena stranka, v fazi obravnave osnutka, torej ugotovitve o konkretnem primeru še niso izdelane. V skladu s sedmim odstavkom 13. člena ZIntPK je tožena stranka osnutek ugotovitev dolžna poslati tožniku v izjasnitev in tožnik ima možnost (pravico), da se na osnutek ugotovitev izjasni. To posledično tudi pomeni, da mora pri izdaji ugotovitev, ki pa se objavijo in predstavijo javnosti, v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ga komisija pri svojih postopkih uporablja, če ni z ZIntPK določeno drugače (15. člen ZIntPK), obravnavati tudi tožnikove navedbe v odgovoru oziroma izjasnitvi in se do njih opredeliti.
Res bianco menica še ni menica, vendar pa menični blanket z izpolnitvijo postane prava menica in tudi za nazaj zavezuje vse, ki so jo podpisali. Tudi menično poroštvo s podpisom bianco menice je mogoče, vendar ne nastane že s samim podpisom avalista, ampak šele z izpolnitvijo bianco menice. V primeru podpisa avalista na bianco menico zato ni potrebno njegovo posebno pooblastilo.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje prosilčeve istovetnosti – dvom v verodostojnost izkazovane identitete - prosti preudarek
Za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja prosilčeve istovetnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je prosilec v Republiko Slovenijo prišel brez dokumentov s sliko, s katerimi bi lahko izkazal istovetnost po ZTuj-2, ampak se ukrep na tej podlagi lahko odredi le, če obstaja dvom v verodostojnost izkazovane identitete, ki ga mora tožena stranka obrazložiti. Ta dvom pa v obravnavanem primeru, glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje, nedvomno podan.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006551
ZKP člen 257, 258, 371, 371/2, 372, 372-1, 372-4, 420, 420/2. KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvedenstvo – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – lahka telesna poškodba – kvalificirana oblika
Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni okoliščina, ki bi narekovala ponovitev dokazovanja z novim izvedencem.
Opisano dejanje obdolženca, ki je na način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, lahko telesno poškodoval svojo mater s tem, ko jo je na vrhu stopnic z rokama odrinil, tako da je padla po stopnicah, in jo najmanj enkrat brcnil v ledveni predel telesa, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1.