ZOR člen 1178, 178/2, 200, 203. ZVCP člen 20, 27, 27/1, 41, 41/3, 102, 104, 108.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – trčenje avtomobila in kolesa z motorjem – obojestranska krivda – povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine
Presoja deležev prispevkov obeh voznikov in presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/4, 55, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3, 71, 71/2.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – dvom v verodostojnost – zloraba postopka – begosumnost
Glede na to, da je tožnik brez dokumentov in ustreznih dovoljenj bival v Evropi in prehajal meje evropskih držav ter celo med prvim postopkom za mednarodno zaščito zapustil Slovenski azilni dom in odšel v Švico, po njegovih izjavah v prvi prošnji pa je bil njegov cilj Italija ali Nemčija, je tožena stranka pravilno ocenila, da obstaja velika verjetnost, da bo spet zapustil Slovenijo, torej, da je begosumen, in utemeljeno omejila gibanje na prostore Centra za tujce v Postojni.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice - pavšalne navedbe - disciplinski postopek - neizkazanost - geodetska dejavnost
Revident ni niti trdil niti izkazal, da zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa ne bi mogel več opravljati svojega dela direktorja svoje družbe oziroma opravljati drugega pridobitnega dela. Ob takih okoliščinah pa revident zelo hudih posledic po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZEKom člen 144. ZIN člen 24. ZUP člen 43.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – položaj stranke vlagatelja pobude - postopek nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz regulatorne odločbe zoper zavezanca – SEU C-426/05 – stranski udeleženec - domnevno protipravno ravnanje zavezanca – javni interes Agencije - zagotovitev učinkovite konkurence – pravni interes drugega operaterja
V postopku nadzora se preverja pravilnost ravnanja fizične ali pravne osebe pri izvajanju (med drugim) posamičnih aktov, ki jih je izdala Agencija v svoji pristojnosti. V obravnavani zadevi je torej Agencija v postopku nadzora preverjala, ali je stranka z interesom (zavezanec) ravnala v skladu z naloženimi obveznostmi iz regulatornih odločb. Revidentova pobuda, ki je bila sicer povod za uvedbo obravnavanega postopka nadzora, glede na 24. člen ZIN sama po sebi še ne predstavlja revidentovega pravnega interesa za vstop v postopek nadzora. Iz določb ZEKom pa po presoji Vrhovnega sodišča tudi ne izhaja, da bi imel drug operater v postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz regulatorne odločbe zoper zavezanca – OPTM po samem zakonu položaj stranke oziroma stranskega udeleženca, ampak je treba njegov pravni interes presojati glede na določbe 43. in 142. člena ZUP. Tega pa revident v obravnavani zadevi s svojimi navedbami tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal.
Ker v obravnavani zadevi ni razvidno, da bi prejšnji lastnik podržavljenega premoženja imel kakšno zvezo z ozemljem, ki je bilo po vojni priključeno Jugoslaviji (to je, da bi na njem imel domovinsko pravico, občinsko pripadnost ali da bi ob izpolnjenem pogoju pripadnosti kateremu od narodov Jugoslavije na njem živel), za presojo, ali je po 9. 5. 1945 pridobil jugoslovansko državljanstvo, ni mogoče uporabiti določbe 36. člena ZDržFLRJ. To pomeni, da je v tej zadevi državljanstvo prejšnjega lastnika treba presojati po določbi 35. člena ZDržFLRJ, in sicer vključno z določbo drugega odstavka 35. člena ZDržFLRJ, kot je bila spremenjena z novelo ZDržFLRJ/48. Gre namreč za spremembo, ki se uporablja retroaktivno, kot da bi veljala že od začetka veljavnosti ZDržFLRJ.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča
S tem, ko sodišče v nasprotju z izrecno zakonsko določbo storilcu ni dalo možnosti, da bi se seznanil z obremenilnim dokazom oziroma dokazom, ki bi lahko vplival na njegov pravni položaj, je kršilo tako določbo petega odstavka 65. člena ZP-1 kot tudi storilčevo pravico do obrambe iz prve alineje 29. člena Ustave, oboje v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1.
Tožnik izpodbija dokončno odločbo z dne 14. 6. 2011, v zvezi s katero je procesna predpostavka za vložitev tožbe izpolnjena. Ali je tožnikov zahtevek utemeljen, glede na to, da je bila za obdobje, za katero uveljavlja začasno nezmožnost za delo, izdana nova odločba, ki je ni izpodbijal, je stvar pravilne uporabe materialnega prava. Tega revizijskega razloga pa revizija ne uveljavlja.
Če je z odločbo z dne 13. 7. 2011 pravnomočno odločeno, da je tožnik od 19. 7. 2011 dalje zmožen za delo, to lahko kvečjemu pomeni, da zahtevek za odpravo določbe z dne 14. 6. 2011 in za priznanje pravic po 19. 7. 2011 ni utemeljen; tudi to pa sodi pod revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki ga revizija ne uveljavlja.
Revizijsko sodišče soglaša s tožnikovimi ugovori, da vsi na kakršenkoli način dostopni podatki o poslovanju družbe ne morejo predstavljati poslovne tajnosti družbe, kot to določa 6. člen Pravilnika o računovodstvu, saj iz 36. člena ZDR in 39. ter 40. člena ZGD-1 izhaja zahteva, da morajo biti ti podatki določeni, to pomeni tudi dovolj konkretno in jasno, sicer pa temu nasprotuje tudi določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1.
Delodajalec lahko šele v sodnem postopku, tudi če tega ni storil v izredni odpovedi, zatrjuje in predlaga dokaze za svoje trditve v zvezi z nemožnostjo nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Pogojev za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 110. člena ZDR in pogojev za sodno razvezo po 118. členu ZDR ni mogoče mešati.
odgovornost lastnika vozila – ustavitev in parkiranje
Pri parkiranju na mestu, kjer je parkiranje prepovedano, je pomembno, kdo je vozilo parkiral in da tako stanje še traja ob ugotovitvi prekrška, ne pa, kje se nahaja voznik v času, ko prekrškovni organ ugotovi oziroma odkrije prekršek.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba organizacije – rok za odpoved
Utemeljeno sodišče ugotavlja, da ima delodajalec pravico načrtovati spremembe delovnega procesa in s tem v zvezi načrtovati potrebe po delu delavcev in da lahko s tem v zvezi tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga časovno usklajuje v tem smislu, da upoštevaje odpovedni rok delavcu preneha delovno razmerje sočasno z dejanskim prenehanjem potreb po njegovem delu.
Ožje sorodstveno razmerje med predsednico sodišča in tožečo stranko predstavlja tehten razlog, da o tožbenem zahtevku zoper toženo stranko ne odloča Delovno sodišče v Celju.
ZP-1 člen 114, 115, 116, 155, 155/1-8, 155/2. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – dokazovanje – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga - pouk obdolžencu – sodba brez obrazložitve
Zavrnitev konkretnega razbremenilnega dokaza zaradi jasnosti dejanskega stanja pomeni nedopustno omejitev glede izbora dokaznih sredstev in s tem kršitev pravice iz tretje alineje 29. člena Ustave RS.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006549
ZPrCP člen 8. URS člen 29.
odgovornost lastnika vozila - pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni predlog
Stališče, da zakonsko domnevo iz 8. člena ZPrCP lastnik vozila lahko izpodbije le z zatrjevanjem alibija, pomeni nedopustno omejitev glede izbire dokaznih sredstev.
Če sodišče storilčeve navedbe sprejeme in jih šteje za dokazni predlog, bo zadoščeno pravici do poštenega sojenja, če bo sodišče storilca seznanilo z ugotovitvami in mu dalo možnost, da svoj dokazni predlog dopolni.
ZP-1 člen 22, 22/3, 67, 67/2, 171, 199, 202č. ZUP člen 87, 87/4. ZKP člen 420, 420/2. URS člen 31.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – izrečene kazenske točke - vročanje – smiselna uporaba ZUP - fikcija vročitve – pravnomočnost odločb – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
S pravnomočnostjo sodbe nastopi pravno stanje, v katerem nastalega pravnega razmerja ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti oziroma bi bilo mogoče poseči v pravnomočno sodbo le na podlagi vloženega izrednega pravnega sredstva.
Sodišče na lastno iniciativo v pravnomočno razsojeno stvar ne more posegati - če odločba o prekršku postane pravnomočna, novi odločbi o prekršku v isti zadevi ni mogoče priznati pravne veljave in tudi ne more imeti nobenih pravnih učinkov.
postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška
Če policist, ki je zaznal prekršek, ni izdal sam plačilnega naloga in tudi ne gre za organizirano akcijo policistov, niso izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga po 57. členu ZP-1 na podlagi osebne zaznave.
Odgovornost prodajalca – blagajnika za pravilno zaračunavanje prodanih artiklov in izdajanje računov je potrebno šteti za strogo poklicno odgovornost tako z vidika varstva potrošnikov, kot z vidika vodenja evidenc o prodanem blagu, kot tudi evidenc o vplačilih denarja in nadzora nad razpolaganjem z njim. Zato se blagajnik s splošnim sklicevanjem na gnečo strank in preobremenjenost pri delu ne more razbremeniti svoje odgovornosti za pravilno poslovanje blagajne.
Ob tem, kako je kršitev vplivala na medsebojne razmere strank in medsebojno zaupanje v zvezi z možnostjo nadaljevanje delovnega razmerja je potrebno upoštevati tudi delavčevo preteklo delo, vključno s trajanjem njegove zaposlitve, pa tudi njegov socialni položaj.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - izločitev sodnika – dvom v nepristranskost
Vrhovno sodišče se sicer strinja z navedbami tožnika, da je standard presoje okoliščin, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti nižji od kazenskopravnega pojmovanja odgovornosti, vendar v nadaljevanju (tako kot je že navedeno v izpodbijanem sklepu) zavrača pritožbene navedbe, da že dejstvo kazenske ovadbe predstavlja okoliščino, ki vzbuja takšen dvom.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
V sporu o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ker delodajalec ni upošteval, da je delavčeva pogodba o zaposlitvi za določen čas na podlagi 54. člena ZDR (torej po zakonu) prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, se v zvezi z vrnitvijo delavca na delo odpirajo enaka vprašanja kot v sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih sodišče mora rešiti ob upoštevanju določb prvega in drugega odstavka 118. člena ZDR. Zato ni razloga, da sodišče tudi v primeru ugotovljene nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja zaradi transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ob izpolnjenih pogojih ne bi uporabilo navedenih zakonskih določb o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
odpoklic člana uprave – drugi ekonomsko-poslovni razlogi – odpravnina - plačilo odpravnine – razlaga pogodbe - kavza pogodbe
Kakor se glasi določba 17. člena individualne pogodbe o zaposlitvi je jasno, da sta stranki uporabili pojem ekonomsko-poslovni razlogi kot pomensko odprt pojem. Njegova pomenska odprtost izhaja tudi iz določbe 4. alineje 2. odstavka 250. člena ZGD, na katero se pogodba sklicuje.
V kolikor bi pogodbeni stranki želeli pomen ekonomskih razlogov omejiti na točno določene razloge, bi to lahko storili s taksativnim naštevanjem teh razlogov, lahko bi kakšnega tudi izrecno izključili. V konkretnem primeru ni pomembno, da v času podpisa pogodbe o zaposlitvi za toženo stranko možnost prehoda z dvotirnega na enotirni sistem upravljanja še ni bila zakonsko urejena, saj sta stranki s pomensko odprtim pojmom poslovno-ekonomskih razlogov, ki so zgolj primeroma opredeljeni, zajeli vse bodoče in negotove situacije, ki vsebinsko ustrezajo pojmu poslovno-ekonomskih razlogov, saj nobene nista izrecno izključili.