Institut začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki ga ureja Zakon o prekrških (ZP-1) v določbah od 113.a do 113.e člena je namenjen takojšnji izločitvi nevarnih voznikov iz prometa za čas do odločitve sodišča o obdolžilnem predlogu, ki ga je zoper voznika motornega vozila za katerega je podan sum, da je storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, podal prekrškovni organ.
Ustava člen 2, 22, 23, 33, 36. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38c, 38c/1, 38c/2.
stroški izvršitelja – dokončni obračun izvršitelja – neizveden rubež - nasilen vstop v stanovanje kot izvršilno dejanje – splošno načelo sorazmernosti
Stališče, da sodišče zneska dokončnega obračuna v razmerju do dolžnika ne sme več preverjati, bi pomenilo, da bi lahko ob odsotnosti upnikove zahteve za sodno varstvo v razmerju med dolžnikom in upnikom sodišče naložilo dolžniku v plačilo tudi izvršilne stroške, glede katerih se dolžnik, niti sodišče ne bi smela izjasniti. Tak pristop je nesprejemljiv z vidika dolžnikove pravice do sodnega varstva in njegove pravice do izjave kot temeljnih sestavin poštenega sojenja (22. in 23. člen Ustave).
Nasilen vstop je kot državni poseg v zasebno lastnino (33. člen Ustave) in nedotakljivost stanovanja (36. člen Ustave) ob upoštevanju splošnega načela sorazmernosti, ki je zajeto v načelu pravne države (2. člen Ustave), zmeraj skrajni način oprave izvršilnih dejanj. Tako mora biti nujen (neizogiben) za izvršbo, primeren (z vstopom bo dejansko mogoče poseči po rubljivih stvareh) in sorazmeren v ožjem pomenu (teža posledic nasilnega vstopa mora biti v vrednostnem sorazmerju z zasledovanimi koristmi za izvršbo), da ne pride do prekomernega posega v dolžnikove pravice ali pravice drugih prizadetih oseb zaradi nasilnega vstopa.
ZST-1 člen 11, 11/4, 16, 34a. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – premoženjsko stanje stranke – takse glede na vrednost predmeta – pritožbene novote
Gmotno stanje stranke nima vpliva na višino sodne takse, ki je vnaprej predpisana, je pa to okoliščina, ki jo mora sodišče v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 upoštevati pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse.
obvezno zavarovanje v prometu – izguba zavarovalnih pravic – regresni zahtevek zavarovalnice – pasivna legitimacija – zavarovanec – odgovorna oseba – upravljanje vozila s strani druge osebe - protipravno ravnanje zavarovanca – materialno procesno vodstvo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določba drugega odstavka 7. člena ZOZP ne omogoča sklepanja o solidarni odgovornosti toženca kot zavarovanca, ki je s tožnico sklenil zavarovalno pogodbo, in voznika kot odgovorne osebe, ki mu je toženec prepustil v upravljanje vozilo, s katerim je povzročil škodo. Zavarovanec je lahko v razmerju do zavarovalnice regresni zavezanec le v tistem obsegu, ki je posledica njegovega protipravnega ravnanja in ki je obenem tudi v vzročni zvezi s škodnim dogodkom ter nastalo škodo.
Institut oprostitve plačila sodnih taks je namenjen tistim, ki bi jim bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo ali preživljajo svoje družinske člane. Gre za varstvo najšibkejšega sloja prebivalstva, ki brez taksne oprostitve dejansko ne bi zmogel plačila stroškov postopka.
Izpodbijani del sklepa je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki člena 339/2 ZPP, ki je v tem, da je višina terjatve v izreku različna od seštevka terjatev, za katere je sodišče prve stopnje v obrazložitvi ugotovilo, da je tožnik verjetno izkazal njun obstoj, prav tako niso podani razlogi o odločilnih dejstvih, kar je terjalo njegovo razveljavitev.
ZST-1 člen 11, 11/5, 34a. ZPP člen 276, 276/1, 318, 384, 384/1.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravnomočnost – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča
Če je bilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje že pravnomočno odločeno, ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ni dovoljen.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nastanek taksne obveznosti – pravočasnost predloga – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – zavrženje pritožbe
Ker je tožeča stranka podala predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje po vložitvi tožbe, ko je taksna obveznost že nastala, je sodišče ravnalo pravilno, ko je njen predlog zavrnilo.
ZST-1 člen 12, 12/3. ZPP člen 15, 270, 270/1, 270/1-18, 270/3, 343, 343/1.
pravica do pritožbe – pritožba zoper sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks – sklep procesnega vodstva
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
Tožeča stranka ni pojasnila, v čem bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo opravljanje njene gospodarske dejavnosti. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Pri tem pa ni dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
nastanek taksne obveznosti – predlog za obročno plačilo sodne takse – prejem plačilnega naloga
Ker na dan nastanka taksne obveznosti ne vpliva prejem plačilnega naloga, v katerem je naveden znesek sodne takse in rok, v katerem jo je treba plačati, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje tudi ne vplivajo pritožbene navedbe, da toženi stranki do prejema plačilnega naloga višina taksne obveznosti ni bila znana.
spor majhne vrednosti – obstoj pogodbenega razmerja – trditveno in dokazno breme
Prvostopni zaključek o neobstoju pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in s tem odsotnosti podlage za zaračunavanje stroškov dobave storitev kabelsko distribucijskega sistema tožencu je pravilen. Čeprav naj bi iz med postopkom predložene listine - seznama aktivnih naročnikov izhajalo, da je mednje pravni prednik tožnika uvrščal tudi toženca, slednje tudi po presoji sodišča druge stopnje še ne zadošča za zaključek, da je med tožnikom in tožencem obstajalo pogodbeno razmerje za dobavljanje storitev kabelsko distribucijskega sistema, na podlagi katerega lahko tožnik terja plačilo. Navedeni seznam je zgolj enostransko, s strani tožnika oz. njegovega pravnega prednika sestavljena listina, ki obstoja pogodbenega razmerja, za katerega je potrebno soglasje volj o bistvenih sestavinah sklenjene pogodbe, ne izkazuje.
odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – razžalitev – žaljiva obdolžitev – varstvo osebnostnih pravic – svoboda izražanja – novinar – povprečni bralec
Novinar, ki se pri svojem delu posluži komentiranja dejstev in s tem izražanja svojega subjektivnega pogleda nanje, mora računati na kritiko svojih stališč. Ta pa je lahko izražena tudi na šokanten in moteč način. Nedvomno je treba upoštevati družbeno vlogo tožnika, ki je medijsko izpostavljena oseba in mora zaradi takšnega družbenega položaja računati in prenesti tudi ostro kritiko svojih komentarjev in mnenj, ki jih javnosti sporoča v okviru svojega poklica. Seveda javne osebe niso dolžne trpeti žaljivih in težkih obtožb, za kar pa v tem primeru ne gre, saj postavljenih vprašanj s stališča povprečnega bralca ni razumeti kot trditev o podkupljivosti tožnika.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – soprispevek – odmera višine odškodnine
Delo na montaži turbine v strojnem jašku, globokem 70 metrov ter na vlažni in spolzki podlagi zaradi kondenza je nevarno delo, oziroma gre pri takšnih opravilih za nevarno dejavnost. V tej zvezi so tveganja za poškodbe delavcev velike, ker se izvaja delo v zelo težkih pogojih in globini, ko obstoji velika možnost zdrsov in padcev, posebno v konkretnem primeru, ko je bila po izpovedbi varnostnega inženirja cev, na kateri je izvajal dela tožnik, vlažna, pri čemer varnostnega pasu ni bilo mogoče uporabljati, saj ga ni bilo možno vpeti, pa tudi sicer bi ta oviral delavca pri gibanju, zaradi česar bi bila podana še večja nevarnost za poškodbe.
ZDR člen 79. OZ člen 39, 39/1, 39/2, 39/4, 86, 86/1. ZPP člen 324, 324/3.
plačilo za delo – dodatek k sporazumu – stroški prevoza na delo in z dela – dogovor o poravnavi obveznosti iz delovnega razmerja – sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – odpoved pravici – ničnost – pobotni ugovor – stvarna pristojnost
Za odločanje o zahtevku glede veljavnosti dodatka o poravnanih obveznostih iz delovnega razmerja kot sestavnega dela sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je stvarno pristojno delovno sodišče.
Presoja sodišča prve stopnje, da izjava o izpolnjenih zapadlih obveznostih iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela nima učinkov, je zmotna.
ZDR člen 18, 18/1, 81, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dopustnost odpovedi – delodajalec – pravna oseba – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina namesto reintegracije
Vodja kadrovske službe ni imel pisnega pooblastila s strani delodajalca oziroma njegovega zastopnika – direktorja za izdajo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklepa o disciplinski odgovornosti tožnika, zato sta izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklep o disciplinski odgovornosti tožnika nezakonita.
Tožnik je skladno z navedeno določbo ZDR namesto reintegracije zahteval odškodnino v višini 18 plač (16.920,00 EUR). Sodišče prve stopnje mu je utemeljeno priznalo odškodnino v višini 3.500,00 EUR, kar znaša nekaj manj kot štiri njegove plače. Pri odmeri tako priznane odškodnine je pravilno upoštevalo kriterije (ki jih je izoblikovala sodna praksa), in sicer tožnikove zaposlitvene možnosti, starost, delovno dobo, čas zaposlitve pri toženi stranki ter težave, ki jih je imel po odpovedi pogodbe, da si je ponovno našel delo, vendar še to samo za določen čas.
Tožba ni v celoti sklepčna, ker iz zatrjevanega dejstva, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen 4 leta, 6 mesecev in 18 dni ne izhaja vtoževana posledica, to je pravica do takšne odpravnine in odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, kakršna gre delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, zato glede nesklepčnega dela tožbenega zahtevka ni bil izpolnjen pogoj, ki je za izdajo zamudne sodbe določen v 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP. Ta kot pogoj za izdajo zamudne sodbe določa, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
Pri tožnici, ki je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu, pri katerem ni potrebna pogosta in zanesljiva slušno-govorna komunikacija, ni podana niti popolna izguba delovne zmožnosti niti ji pri delu ni potrebna časovna razbremenitev, zato ni pogojev za razvrstitev v I. kategorijo, temveč se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in ima pravico do premestitve.