odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – poziv stečajnemu upravitelju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Zoper prvo toženo stranko se je začel stečajni postopek, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je postopek v tem delovnem sporu zoper prvo toženo stranko prekinjen. Sodišče prve stopnje pa je ravnalo nepravilno, ker je stečajnega upravitelja prve tožene stranke hkrati pozvalo, da prevzame prekinjeni postopek. Tako bi sodišče prve stopnje lahko ravnalo le v primeru, če bi tožnik v tem sporu uveljavljal terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase, vendar pa tožnik v tem sporu zoper prvo toženo stranko uveljavlja denarno terjatev zato, v skladu z 2. odstavkom 301. člena ZFPPIPP, razlog za prekinitev postopka lahko preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev.
URS člen 42. OZ člen 179, 179/1. ZDru-1 člen 2, 2/2, 4, 9.
društvo – članstvo v društvu – kršitev osebnostne pravice – kršitev pravice do združevanja – nezakonita izključitev – pravična denarna odškodnina
Društvo je z nezakonitim postopkom izključitve in nezakonitim suspenzom člana prekršilo njegovo pravico do združevanja.
Odmerjena odškodnina v znesku 3.000,00 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do združevanja.
najemna pogodba – kavza najemne pogodbe – ničnost ustnih dogovor o odpustu dolga – dogovori v nasprotju z moralo – dogovor med ožje povezanima osebama – načelo vestnosti in poštenja – zastaralni rok
Takšen ustni dogovor o znižanju najemnine, ki ga zastopnik tožeče stranke kot oče sklene brez materialno pravne osnove v korist svojega sina – zastopnika tožeče stranke in s tem očitno ravna v škodo družbe, katere interese bi moral zastopati, pomeni neutemeljeno okoriščanje tožene stranke na račun tožeče stranke in nedvomno nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in moralnim vrednotam družbe kot celote ter je posledično ničen.
Z najemno pogodbo se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno najemnino. Gre za dvostransko vzajemno pogodbo, ki je nujno odplačne narave. Odpust plačevanja najemnine tako pomeni kršitev kavze najemne pogodbe, ki je odplačno zagotavljati možnost rabe stvari in nasprotuje samemu namenu najemne pogodbe.
premestitev na drugo delovno mesto – delodajalec – pooblastilo – pooblastitev – obseg pooblastitve
Tožena stranka tožnika z delovnega mesta inšpektor vodja medobčinskega inšpektorata ni zakonito trajno premestila na delovno mesto inšpektor, saj za to ni imela veljavnega oziroma ustreznega pooblastila preostalih dveh županov.
plačilo sodne takse – vrednost spornega predmeta – sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom – delni umik tožbe
Tožeča stranka je v tožbi navedla le skupno vrednost spornega(ih) predmeta(ov) 228.022,07 EUR. Zato prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage, da bi po delnem umiku tožbe na ugotovitev obstoja terjatve v višini 2.733.022,07 EUR ter ločitvene pravice za znesek v višini 2.600.000,00 EUR na dolžnikovih zalogah, samo določilo vrednost spornega predmeta za zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve v višini 95.000,00 EUR.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – poziv stečajnemu upravitelju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Zoper prvo toženo stranko se je začel stečajni postopek, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je postopek v tem delovnem sporu zoper prvo toženo stranko prekinjen. Sodišče prve stopnje pa je ravnalo nepravilno, ker je stečajnega upravitelja prve tožene stranke hkrati pozvalo, da prevzame prekinjeni postopek. Tako bi sodišče prve stopnje lahko ravnalo le v primeru, če bi tožnik v tem sporu uveljavljal terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase, vendar pa tožnik v tem sporu zoper prvo toženo stranko uveljavlja denarno terjatev zato, v skladu z 2. odstavkom 301. člena ZFPPIPP, razlog za prekinitev postopka lahko preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071427
OZ člen 10, 147. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev predvidevanja objektivne možnosti nastanka škode – naeminem laedere - culpa in abstracto - razpravno načelo
Glede na „pravilno“ izvedbo vseh dejavnosti čiščenja v konkretnem primeru bi takšno dejansko stanje lahko utemeljevalo odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke zgolj, če bi bilo mogoče snažilkam očitati opustitev predvidevanja objektivne možnosti nastanka škode, posledično pa opustitev ravnanja, za katerega sicer niso bile zadolžene (oziroma ni bilo posebej predpisano), a je bilo v konkretnih okoliščinah dolžno zaradi pravila „naeminem laedere“. Ker dolžnost takšnega ravnanja v nobenem predpisu ni izrecno konkretizirana, je njegova presoja mogoča zgolj ob izrecnem in jasnem očitku tožnika kot oškodovanca, da je škoda nastala ravno zato, ker je povzročitelj vedel, ali bi ob dolžni skrbnosti vsaj moral vedeti, da bo takšna opustitev lahko povzročila škodo pri ljudeh ali na premoženju.
ZAVAROVALNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066629
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. ZMZPP člen 4, 94, 94/1. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14, 214, 214/1, 224, 243.
pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – postopek za priznanje tujih sodnih odločb – predhodno vprašanje – hrvaška sodna odločba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – splošni zavarovalni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – javna listina – priznanje v kazenskem postopku – dokazovanje – izvedenci – prevalitev dokaznega bremena – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – deljena odgovornost
Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije. Če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep, lahko vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek, pri čemer se tudi v takšnem primeru sodišče omeji na preizkus obstoja pogojev iz 94. do 107. člena ZMZPP.
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, kar v tej zadevi pomeni, da je vezano na navedeno kazensko sodbo (ob njenem priznanju v smislu določb ZMZPP) samo glede obstoja tistih dejstev, ki predstavljajo zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče in glede toženčeve odgovornosti, ne pa tudi glede ugotovljene stopnje toženčeve alkoholiziranosti.
Toženec je sicer v kazenskem postopku priznal, da je imel 0,64 g/kg alkohola v krvi v času nesreče, vendar tega priznanja ni mogoče enačiti s priznanjem v pravdi oziroma mu pripisati pomena in posledic v smislu 1. odstavka 214. člena ZPP (enako velja za ostala priznana dejstva v kazenskem postopku, ki ne predstavljajo ugotovljenih zakonskih znakov storjenega kaznivega dejanja). Ugotovitev kazenskega sodišča o stopnji alkoholiziranosti toženca in njegovo priznanje višine te stopnje imata pomen z vidika bremena dokazovanja, saj je procesno dokazno breme o stopnji toženčeve alkoholiziranosti tožnica prevalila na toženca. V pravdi je pri vsebinskih odločitvah potrebno uporabiti dokazni standard prepričanja, ne pa verjetnosti.
OZ člen 393, 393/2. Odlok o oskrbi z vodo člen 25.
sklepčnost – solidarna obveznost – deljiva obveznost – oskrba z vodo – dobava vode
Ker v konkretnem primeru štirideset uporabnikov vode iz istega priključka ni sklenilo dogovora v smislu 25. člena Odloka o oskrbi z vodo, lahko upravljalec od njih terja plačilo dolgovane obveznosti tako, da jo porazdeli na štirideset enakih delov in od vsakega terja le del obveznosti, ki odpade nanj.
Solidarna obveznost se ne domneva, pač pa mora biti kot taka izrecno opredeljena v tožbenemu zahtevku in nato tudi v izreku sodbe. Ker ni, je obveznost iz obravnavane tožbe deljiva obveznost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prepoved diskriminacije
Tožena stranka ni spoštovala določil 4. odstavka 83. člena ZDR in delavca predhodno ni obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pač pa istočasno, vendar navedeno ne predstavlja kršitve, zaradi katere bi bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
zavrženje tožbe – razlog za zavrženje – pravni interes – priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave – stroški postopka – načelo uspeha
Zavrženje tožbe za tožečo stranko pomeni neuspeh, ne glede na razlog za zavrženje. Četudi je torej tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde (priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave), izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in sodišče tožbo zavrže, to tudi z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.
povečanje solastninskega deleža – soglasje solastnikov – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – originarna pridobitev lastninske pravice
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine samo po sebi ne predstavlja spremembe identitete nepremičnine.
Soglasje prvega toženca in njegove pokojne žene za vlaganje ne predstavlja soglasja za spremembo deležev, ki bi nudile podlago za spremembo, z darilno pogodbo določenih solastnih deležev.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine – zamuda zavarovalnice – pravdni stroški – brezplačna pravna pomoč
Satisfakcija za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja. Za začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti se denarna odškodnina prisoja le v izjemnih primerih, ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
Zavarovalnica ne more biti v zamudi z izplačilom terjatve še predno je sploh izvedela za sam škodni dogodek in nastalo škodo. Glede na navedeno je tožena stranka prišla v zamudo s plačilom šele po poteku petnajstdnevnega roka za izpolnitev, ki ji ga je določil tožnik, od prejema odškodninskega zahtevka dalje.
Zahteva pooblaščenke tožnika, da je tožnik upravičen do povračila stroškov izvedenin ter sodne takse, ne glede na dejstvo, da mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za stroške izvedencev in sodnih taks, je utemeljena.
V primerjavi s prej veljavnim ZVCP-1, ki je v 2. odstavku 131. člena določal, da je pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka (mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu, se v skladu z določbami 106. člena ZPrCP za prekršek kaznuje voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost navedenih snovi in tudi njihovih presnovkov, v krvi ali slini.
Ocena zdravnika oziroma zaznava znakov motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu pri zdravniškem pregledu v okviru strokovnega pregleda, je v primeru, ko je kromatografska preiskava pokazala prisotnost prepovedanih drog in njihovih presnovkov v organizmu, pomembna za odločitev o pridržanju voznika, torej v času, ko rezultat toksikološke preiskave še ni znan, ne pa glede vprašanja odgovornosti za storitev obravnavanega prekrška.
Zgolj enkratna nočitev v stanovanju brez kakršnihkoli osebnih predmetov še ne predstavlja izvajanja posesti, ki mora biti trajna in navzven vidna oblast nad stvarjo.
Upnik je bil v predhodnem izvršilnem postopku vsekakor aktiven, saj je terjatev izterjeval kar devet let. Dolžnik v kasnejšem izvršilnem postopku ne more uspešno nasprotovati pretrganju zastaranja s prvim izvršilnim postopkom, če je bil le-ta neuspešen zaradi okoliščin na strani dolžnika, ker je bila obveznost neizterljiva. Drugačno pravno naziranje bi izenačilo upnika, ki judikatne terjatve predhodno ni izterjeval, z upnikom, ki je obveznost neuspešno izterjeval, kar pa ni pravno vzdržno. Dolžnik neizterljivost neutemeljeno enači z upnikovo opustitvijo nadaljnje izterjave obveznosti smislu tretjega odstavka 34. člena ZIZ, saj upnikovi opustitvi vložitve predloga za dodatno izvršbo ni mogoče pripisati učinka umika predloga za izvršbo iz prvega odstavka 43. člena ZIZ.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – udeležba v rehabilitacijskem programu
Po prejemu storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in hkratni predložitvi zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po 79. členu ZVoz določi sodišče na podlagi zdravniškega spričevala enega od treh rehabilitacijskih programov iz 45. člena ZVoz.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070213
ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351, 351/2, 351/3. ZGD-1 člen 7, 8. ZIZ člen 270.
stečajni postopek – postopek zavarovanja denarne terjatve – začasna odredba – aktivna legitimacija – zahtevek zoper osebno odgovornega družbenika – spregled pravne osebnosti – sklepčnost tožbe
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatve niti njihovega zavarovanja zoper osebno odgovornega družbenika in to zgolj za svoj račun, niti v primeru, če bi se izkazalo, da so pri toženi stranki podani pogoji za spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1.