OZ člen 131, 131/1. ZT-1 člen 2. ZVZD člen 5, 6. ZZasV člen 59.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu – trgovinska dejavnost – varovanje
Tožnica (trgovka) od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi telesne poškodbe, ki ji je nastala pri preprečitvi tatvine v trgovini. Pri opravljanju trgovinske dejavnosti tveganje za nastanek škode ni večje od običajnega in pri njej nevarnosti ne presegajo tistih, ki so jim ljudje izpostavljeni pri običajnih vsakodnevnih opravilih. Delo trgovke in blagajničarke, ki opravlja delo v okviru te dejavnosti ni nevarno delo, zaradi katerega bi bila tožnica izpostavljena večjim nevarnostim od običajnih.
Veljavni predpisi ne dajejo podlage za sklepanje, da bi opravljanje trgovinske dejavnosti, kljub dejstvu, da prodajalke vsakodnevno prihajajo v stik s strankami, med katerimi je tudi nezanemarljiv odstotek tatov, delodajalcu (trgovskemu podjetju) narekovalo posebno varovanje. Zato delodajalcu ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – ukinitev delovnega mesta – sodno varstvo – prostovoljna nagrada za uspešnost – porodniški dopust – trpinčenje na delovnem mestu – varovanje dostojanstva delavca pri delu
Sprememba organizacije dela, tako da se ukine vodilno delovno mesto, pri čemer del nalog prevzame predsednik uprave, del nalog pa se opravlja na hierarhično nižjem delovnem mestu svetovalca, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
ZGD-1 člen 268. ZGD člen 250. OZ člen 3, 82. ZDR člen 72.
odpravnina - razrešitev člana uprave - imenovanje in odpoklic uprave - prosto urejanje obligacijskih razmerij - uporaba določil in razlaga spornih določil - razlaga pogodb - poslovodna oseba
Ker gre za pogodbeno dogovorjeno pravico do odpravnine člana uprave v pogodbi pa med utemeljenimi razlogi za odpoklic, zaradi katerih članu uprave odpravnina ne pripada, ni naveden tudi poslovno - ekonomski razlog, je tožnik do odpravnine upravičen.
odpravnina – regres za letni dopust – nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - zamudna sodba
Tožnik letnega dopusta v posameznih letih ni izkoristil, razlogi za neizkoriščen letni dopust pa so na strani tožene stranke, saj mu koriščenja dopusta ni omogočila, kar pomeni, da dopust ni bil izkoriščen iz razlogov, ki jih je zakrivila tožena stranka. Glede na navedeno je tožnikov zahtevek iz naslova plačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – utemeljen razlog
Tožnikov verbalni in fizični napad na sodelavca predstavlja (naklepno) hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in s tem utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
vrnitev preveč plačane sodne takse - umik tožbe – narok za glavno obravnavo
ZST-1 v tarifni številki 1112 ne veže plačila nižje takse po količniku 1,00 na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje opravilo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, pač pa na to, ali je sodišče prve stopnje razpisalo narok za glavno obravnavo, preden je bila tožba umaknjena.
nadomestilo plače - regres za letni dopust - sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - odpoved pravici - samostojni podjetnik - izbris iz registra
Okoliščina, da je bil toženec kot samostojni podjetnik posameznik izbrisan iz sodnega registra, ne vpliva na njegovo legitimacijo v individualnem delovnem sporu, saj gre v vsakem primeru za fizično osebo, ki za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Odpoved pravici, ki je zakonsko določena in ki je osnova za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja kot javnih dajatev, s katerimi se zbirajo sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb (pravici do regresa za letni dopust in do nadomestila plače v času upravičene odsotnosti od dela), ni veljavna, če zakon takšne možnosti posebej ne dopušča.
sprememba tožbe – sklepčnost predloga za spremembo tožbe
V predlogu za spremembo tožbe tožeča stranka ni navedla prav nobenih konkretnih dejstev, ki bi to spremembo utemeljevala, niti ni priložila dokazov. Navedba relevantnih dejstev pa je seveda obvezna sestavina (tudi) predloga za spremembo tožbe. Ker takšnih trditev sploh ni bilo, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno tožečo stranko pozivati k dopolnitvi (neobstoječih trditev).
Pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi smiselne uporabe četrtega odstavka 26. člena in 205. člena ZP-1 ni mogoče upoštevati okoliščine, da je storilcu bilo že leta 2002 pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj so od takrat do dneva storitve ponovnega prekrška potekla več kot tri leta.
Storilec bi lahko kljub temu, da po nedokazanih zatrjevanjih zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu ni mogel pridobiti pred iztekom roka za vložitev predloga, vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v zakonsko predpisanem 15-dnevnem roku in ob tem sodišče zaprosil za podaljšanje roka za predložitev zdravniškega spričevala v kontrolnem zdravstvenem pregledu.
Po izbrisu odločb o prej storjenih prekrških storilec velja za osebo, ki še ni bila spoznana za odgovorno storitve prekrška, čeprav v določbi 205. člena ZP-1 to ni izrecno navedeno, zato pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati v letu 2003 storilcu izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj so od takrat do dneva storitve ponovnega prekrška potekla več kot tri leta.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavci – posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Posebno pravno varstvo pred odpovedjo starejših delavcev ni absolutno. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Ob navedenem je tožnici ponudila nadaljevanje delovnega razmerja pod spremenjenimi pogoji in ji ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ki pa je tožnica ni sprejela. Glede na navedeno je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZObr člen 5, 88, 88/1, 88/3, 88/6. ZTP člen 2. ZDR člen 75, 75/1, 75/1-7. ZJU člen 154, 154/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – varnostni zadržek – vojak – vojaška oseba – poklicno delo na obrambnem področju – sklenitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi – posebni pogoji
Tožnik je neutemeljeno prejemal stroške prevoza na delo in z dela. Tožena stranka mu je zato vročila ugotovitveni sklep, s katerim mu je enostransko odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi obstoja varnostnega zadržka. Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi 6. odstavka 88. člena ZObr, ki določa, da delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obrambnem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja (gre za poseben institut s področja delovnega prava, ki velja za delavce na obrambnem področju). Definicija pojma varnostni zadržek izhaja iz 9. točke 2. člena ZTP - varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo dvomi o zanesljivosti in lojalnosti osebe, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, pri čemer mora iti po 10. alinei navedenega člena za ogrožanje vitalnih interesov države in ogrožanje njene ureditve, neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti, ozemeljske celovitosti in obrambne sposobnosti. Za ugotovitev zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ne zadošča že ugotovitev utemeljenosti suma, da je tožnik neutemeljeno uveljavljal in prejemal stroške prevoza na delo in z dela, tožena stranka bi morala tudi dokazati, da mu zaradi njegovega ravnanja ni mogoče več zaupati. Glede na konkretno ravnanje in obnašanje je torej bistven dvom v njegovo zanesljivost in lojalnost.
delno plačilo – delni umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo le, da se izvršba ustavi za plačani znesek, stvar nadaljnjega postopka pa je, ali bi sodišče prve stopnje štelo, da je terjatev v celoti poplačana in izvršbo ustavilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070216
ZASP člen 130, 130/1,158, 158/1,159, 159/4, 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
neupravičena obogatitev – civilna kazen – zapadlost obveznosti do konca glavne obravnave – naložitev dajatvene obveznosti sporočanja podatkov – posledice kršitve avtorske pravice
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
Sodišče lahko stranki naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člena 5, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – soprispevek – nezgoda na smučišču – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Pri ugotavljanju tožnikovega soprispevka je treba tehtati na eni strani krivdno odgovornost prve toženke, ker ni izvajala vseh potrebnih ukrepov za varnost tožnika pri opravljanju svojega dela (kljub temu da je dopuščala, da so se vzdrževalci do naprav pripeljali na smučeh, ni ocenila tveganj, ki nastanejo pri uporabi smučarske opreme), ter na drugi strani pomen in težo tožnikovega nepremišljenega ravnanja (odprt ali slabo zaprt smučarski čevelj), s katerim se je izpostavil nevarnosti, da pride do nezgode in s katerim je po presoji pritožbenega sodišča prispeval k nastanku škode. Ob upoštevanju navedenega, pravilna uporaba materialnega prava narekuje takšno razmejitev odgovornosti, po kateri je pretežni del, to je sedemdeset odstotkov na strani prve toženke, na tožnikovi strani pa je trideset odstotkov odgovornosti za nastalo škodo.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 42, 42/1, 42/1-6, 42/3. ZPIZ člen 43, 46, 46/1, 46/1-3, 46/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDSS-1 člen 61, 62. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (1983) člen 19. Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (1990) člen 5, 5/1.
pokojninska osnova – trgovinski boni – prejemek v naravi
Trgovinski boni se kot prejemek v naravi vštejejo v pokojninsko osnovo pod pogojem, da so del plače in da so od njih plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker sodišče ni ugotovilo, ali so bili prispevki od trgovinskih bonov, ki so bili tožniku plačani kot del plače, plačani v stečajnem postopku zoper tožnikovega delodajalca in v kakšnem obsegu, je dejansko stanje glede pogoja plačila prispevkov ostalo nerazjasnjeno.
Presoja potrebnosti izdatkov izvršitelja (v razmerju do dolžnika) ni črno-bela presoja, marveč je treba zmeraj izhajati iz posebnosti oz. specifičnosti konkretnega primera, upoštevaje ob tem tudi, da namen prisilne izvršbe ni v tem, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi izdatki.
ZZVZZ člen 28, 29, 29/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo – bolniški stalež
Ker bi tožnica po dokončnosti odločbe, s katero je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do dela v polovičnem delovnem času, lahko delala le štiri ure dnevno, je toženec tožničino začasno nezmožnost za delo ugotavljal le za štiri ure dnevno, zato ji nadomestilo zaradi začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni pripada le za štiri ure. Za preostale štiri ure, za katere je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je popolnoma nezmožna za delo, in je bila tudi v zavarovanje prijavljena le za štiri ure, pa ima pravico do delne invalidske pokojnine. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja nadomestilo plače zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni za poln delovni čas.
OZ člen 247. ZPP člen 449, 458, 458/2, 480, 481, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti – pogodbena kazen – zamuda – novo sojenje – nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka je v novem sojenju na glavni obravnavi podala zatrjevani ugovor prekluzije uveljavljanja pogodbene kazni, vendar pa 2. odst. 458. čl. v zvezi s 480. čl. ZPP izrecno določa, da v novem sojenju ne velja določba 2. odst. 362. čl. ZPP, po kateri smejo na prvem naroku nove glavne obravnave stranke navajati nova dejstva in nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti.