URS člen 8, 153, 153/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino člen 20, 22. ZPIZ-1 člen 157.
sorazmerni del starostne pokojnine
Tožnik ima pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino od uveljavitve Sporazuma dalje (1. 7. 2008), saj je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela uveljavil šele s seštevanjem dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Tožbeni zahtevek, da se mu prizna sorazmerni del starostne pokojnine vse od 1. 6. 2003 dalje, ko se je upokojil v Bosni in Hercegovini, je neutemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – dokazna ocena – vzročna zveza
Tožnica na delu pri toženi stranki ni padla zaradi mokrih in spolzkih tal, temveč zaradi slabosti, zato tožena stranka ni odgovorna za tožničin padec, posledično pa tudi ne za škodo, ki je tožnici ob padcu nastala.
Iz predloga je razvidno, da noben predmet, ki je predmet prodaje, niti likvidacijska vrednost te opreme skupaj ne dosega zneska 15.000,00 EUR. Zato je neutemeljeno pritožbeno naziranje, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti „licitacijo glede posameznih kosov opreme“.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – plačilni nalog
Glede na ureditev v 17. čl. Uredbe ES o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov št. 805/2004 so minimalni standardi za postopke v nespornih zadevah upoštevani takrat, ko (aplicirano na konkreten primer) so zapisi v sklepu o plačilnem nalogu jasni v tolikšni meri, da bi bila tožena stranka, v kolikor bi se po njih ravnala, lahko uspešna s pravnim sredstvom zoper izdani plačilni nalog, če bi ga uveljavljala, in ali so jasno in konkretno navedene posledice neuveljavljanja pravnega sredstva zoper izdani plačilni nalog.
Presoja potrebnosti izdatkov izvršitelja (v razmerju do dolžnika) ni črno-bela presoja, marveč je treba zmeraj izhajati iz posebnosti oz. specifičnosti konkretnega primera, upoštevaje ob tem tudi, da namen prisilne izvršbe ni v tem, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi izdatki.
ZFPPIPP člen 333, 333/1, 341, 341/6, 341/6-1. OZ člen 293.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pravočasno plačilo varščine – nakazilo varščine – potek roka za oddajo ponudb
Glede na to, da plačilo varščine ni obveznost, pač pa dejanje, s katerim ponudnik navzven pokaže svoj kontrahirni namen, določila 293. člena OZ ni mogoče uporabiti za presojo pravočasnosti plačila varščine.
Pogoj, da so v izbirnem postopku varovana formalna pravila, je izpolnjen že zato, ker je bila varščina nakazana pred potekom roka za oddajo ponudb, sredstva pa so na račun stečajnega upravitelja prispela dan pred odpiranjem ponudb. V taki situaciji pa je izbira najboljšega ponudnika odvisna le še od najvišje ponudbe.
OZ člen 376, 367. ZIP člen 8, 8/5, 16, 16/1, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 20, 20/1, 50, 50/2, 251.c, 251.d. ZIZ člen 9, 9/6, 17, 17/1, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 21, 21/1, 46, 46/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 55/2. ZOR člen 390. ZPP člen 2, 2/2, 311, 3/11, 350, 350/2.
sodna poravnava – sporazum po 251.c členu ZIP – zapadlost kot predpostavka izvršbe – izvršljivost – primeren izvršilni naslov za izvršbo – načelo formalne legalitete - ohranitev učinkov pretrganja zastaranja ob zavrženju predloga za izvršbo
Pri sodni poravnavi je zapadlost terjatve pogoj izvršljivosti, tako ima zapadlost, ki je po svojem bistvu sicer materialnopravne narave, tudi značaj procesne (formalne) predpostavke za izvršbo. Izvršilno sodišče pa lahko sprejme vsebinsko odločitev o dovolitvi izvršbe le, če obstoji izvršilni naslov in izvršljivost že v času odločanja o upnikovem predlogu za izvršbo.
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. V obravnavanem primeru pa je pri opredelitvi valorizacije izostal temeljni element za določitev njene višine, ko ni opredeljeno merilo ohranjanja vrednosti denarne obveznosti, glede pogodbenih obresti pa niso opredeljeni konkretni elementi za določitev višine obrestne mere, ampak je podano le sklicevanje na vsebino, ki ni sestavni del predloženega izvršilnega naslova.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnice – novinarke do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dni rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v letni dopust, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta. Zato je treba tožbeni zahtevek za izdajo novega obvestila zavrniti.
ZPIZ-1 člen 94, 390, 391, 397, 446. ZUP člen 7, 7/2, 7/4, 138, 138/1. ZDR člen 102, 103, 116, 116/1. ZPP člen 182.
nadomestilo za čas čakanja – nadomestilo za invalidnost
Ker ZPIZ-1 ne ureja več pravice do nadomestila za čas čakanja, je sodišče prve stopnje neutemeljeno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku in tožniku to pravico priznalo, zaradi česar o podrednem zahtevku na priznanje pravice do nadomestila za invalidnost kot pravici po ZPIZ-1 sploh še ni odločalo.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo naroka – vstop v sodno stavbo – poostren varnostni pregled – sprememba ustaljene prakse
Zaradi ustaljene drugačne prakse zgolj možnost pregleda po predpisanem postopku na podlagi veljavne zakonodaje še ne pomeni, da je dolžan pooblaščenec upoštevati to možnost in posledično trpeti postopkovne posledice, ki nastanejo zaradi zakasnelega pristopa na narok. Odredba tistega dne je spremenila predhoden način ravnanja varnostnikov ob vstopu obiskovalcev v sodno zgradbo. Iz tega razloga je za presojo opravičljivosti zamude pomembno, v kakšnem obsegu se je pred tem dnem izvajalo varovanje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 366. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
sodnik pristojnega sodišča – višji pravosodni svetovalec
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je izdala višja pravosodna svetovalka, pri čemer pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi moral o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (oziroma o ugovoru po izteku roka) odločati sodnik posameznik pristojnega sodišča prve stopnje.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 22, 25. ZMEPIZ člen 49, 49/4.
lastnost zavarovanca – samozaposleni zavarovanci – sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Ker je bila tožnica, ko se je kot družbenica in poslovodna oseba vpisala v poslovni register, že zavarovana kot prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, torej na podlagi 22. člena ZPIZ-1, ves čas zavarovanja po tej podlagi, nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
tovor – manjko – škoda – ugovor – prekluzivni rok za grajanje napak
Če je škoda na tovoru vidna, mora prejemnik ugovarjati takoj ob prejemu tovora, če pa je ni bilo mogoče opaziti pa brez odlašanja, vendar najpozneje v sedmih dneh od dneva izročitve (drugi odstavek 70. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu – ZPPCP-1). Pravočasni ugovor grajanja je pogoj za uveljavljanje odškodnine (tretji odstavek 70. člena ZPPCP-1).
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33, 203, 203/1, 228. ZMEPIZ člen 47, 47/4, 48, 48/2, 50, 50/1.
lastnost zavarovanca – samozaposlena oseba
Tožnik ima lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposlena oseba od 1. 1. 2002 dalje, za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 pa je potrebno najprej ugotoviti, ali je v tem obdobju njegova osnova dosegla najmanj znesek minimalne plače, saj se le v tem primeru v obvezno zavarovanje vključi kot samozaposlena oseba.
Tožnik je v bivalnem prostoru pil pivo, s čimer je kršil hišni red, ki prepoveduje vnašanje in uživanje alkohola v bivalno namestitvenih prostorih, kar je težja kršitev vojaške discipline, ki jo ZObr v 6. točki četrtega odstavka 57. člena opredeljuje kot odklonitev, neizvršitev ali nepopolno izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja, za katera je bila tožniku utemeljeno izrečena denarna kazen v višini 5% mesečne plače.
Tožnik, ki opravlja odvetniško dejavnost s polovico delovnega časa in mu je že bila priznana pravica do starostne pokojnine, ima pravico do delne pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. V izpodbijani izredni odpovedi je namreč tožniku neutemeljeno očitala, da kot vodja vrtnega centra po seznanitvi z dogodkom (da je delavec po zaključku popoldanske izmene prikril blagajniški manjko) ni sprejel nikakršnih ukrepov, s čimer naj bi preprečil, da bi razčistili dejansko stanje dogodka (očitala mu je zlasti, da ni obvestil ne delodajalca, ne policije, da ni zaščitil videoposnetka nadzorne kamere, da od delavca ni sprejel ponudbe o poravnavi škode, prav tako tega ni premestil na drugo delovno mesto).
OZ člen 247, 251, 251/5, 480. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZVKSES člen 4, 4/1, 4/1-3, 19.
pogodbena kazen za zamudo – ustreznost izjave o pridržanju pravice zahtevati pogodbeno kazen – preplačilo kupnine – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Plačilo pogodbene kazni zaradi zatrjevane zamude z izročitvijo nepremičnine. Zapis omenjene zakonske določbe dejansko določa domnevo, da se je pogodbi zvesta stranka odpovedala pravici do pogodbene kazni s tem, ko je sprejela izpolnitev obveznosti. Pridržana izjava v zvezi s pogodbeno kaznijo mora biti zato po vsebini takšna, ki to domnevo o odpovedi izpodbija, kar sporna izjava tožnice vsekakor je. V predmetni zadevi je z ozirom na dejstvo, da je bila predmetna prodajna pogodba sklenjena med gospodarskima subjektoma, uporabljena pravilna pravna podlaga (določbe OZ) in ne pridejo v poštev določbe Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES). 19. člen omenjenega zakona, na katerega se sklicuje pritožnica, je namreč umeščen v njegovo drugo poglavje, ki se glede na jasno določbo 3. točke prvega odstavka 4. člena uporablja za prodajne pogodbe, v katerih ima kupec položaj končnega kupca po tem zakonu in položaj potrošnika po Zakonu o varstvu potrošnikov. Tožnica tega položaja kot gospodarski subjekt nima.