Za odločitev ni pomembno, ali je prodajalec (prva tožena stranka) obvestil kupca (drugo toženo stranko), da je bil predkupni upravičenec (tožnici) seznanjen s predkupno pravico, pač pa, ali je predkupni upravičenec imel objektivno možnost skladno z zakonom izjaviti, da bo predkupno upravičenje izkoristil.
Ustna seznanitev tožnic s splošno namero prve tožene stranke po prodaji dela nepremičnine, četudi je bila višina kupnine že znana in ne da bi bili tožnicama znani drugi pogoji prodaje, ne predstavlja zakonsko predpisane ponudbe ne po obliki in ne po vsebini.
Ob sicer pomanjkljivi zakonski ureditvi, se pri ugotavljanju uspeha strank v individualnem delovnem sporu, kljub spremembi tožbe (višanju tožbenega zahtevka), upošteva vrednost spornega predmeta glede katerega se je vodil pretežni del postopka.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – plačilni nalog
Glede na ureditev v 17. čl. Uredbe ES o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov št. 805/2004 so minimalni standardi za postopke v nespornih zadevah upoštevani takrat, ko (aplicirano na konkreten primer) so zapisi v sklepu o plačilnem nalogu jasni v tolikšni meri, da bi bila tožena stranka, v kolikor bi se po njih ravnala, lahko uspešna s pravnim sredstvom zoper izdani plačilni nalog, če bi ga uveljavljala, in ali so jasno in konkretno navedene posledice neuveljavljanja pravnega sredstva zoper izdani plačilni nalog.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo naroka – vstop v sodno stavbo – poostren varnostni pregled – sprememba ustaljene prakse
Zaradi ustaljene drugačne prakse zgolj možnost pregleda po predpisanem postopku na podlagi veljavne zakonodaje še ne pomeni, da je dolžan pooblaščenec upoštevati to možnost in posledično trpeti postopkovne posledice, ki nastanejo zaradi zakasnelega pristopa na narok. Odredba tistega dne je spremenila predhoden način ravnanja varnostnikov ob vstopu obiskovalcev v sodno zgradbo. Iz tega razloga je za presojo opravičljivosti zamude pomembno, v kakšnem obsegu se je pred tem dnem izvajalo varovanje.
OZ člen 376, 367. ZIP člen 8, 8/5, 16, 16/1, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 20, 20/1, 50, 50/2, 251.c, 251.d. ZIZ člen 9, 9/6, 17, 17/1, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 21, 21/1, 46, 46/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 55/2. ZOR člen 390. ZPP člen 2, 2/2, 311, 3/11, 350, 350/2.
sodna poravnava – sporazum po 251.c členu ZIP – zapadlost kot predpostavka izvršbe – izvršljivost – primeren izvršilni naslov za izvršbo – načelo formalne legalitete - ohranitev učinkov pretrganja zastaranja ob zavrženju predloga za izvršbo
Pri sodni poravnavi je zapadlost terjatve pogoj izvršljivosti, tako ima zapadlost, ki je po svojem bistvu sicer materialnopravne narave, tudi značaj procesne (formalne) predpostavke za izvršbo. Izvršilno sodišče pa lahko sprejme vsebinsko odločitev o dovolitvi izvršbe le, če obstoji izvršilni naslov in izvršljivost že v času odločanja o upnikovem predlogu za izvršbo.
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. V obravnavanem primeru pa je pri opredelitvi valorizacije izostal temeljni element za določitev njene višine, ko ni opredeljeno merilo ohranjanja vrednosti denarne obveznosti, glede pogodbenih obresti pa niso opredeljeni konkretni elementi za določitev višine obrestne mere, ampak je podano le sklicevanje na vsebino, ki ni sestavni del predloženega izvršilnega naslova.
ZZVZZ člen 28, 29, 29/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo – bolniški stalež
Ker bi tožnica po dokončnosti odločbe, s katero je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do dela v polovičnem delovnem času, lahko delala le štiri ure dnevno, je toženec tožničino začasno nezmožnost za delo ugotavljal le za štiri ure dnevno, zato ji nadomestilo zaradi začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni pripada le za štiri ure. Za preostale štiri ure, za katere je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je popolnoma nezmožna za delo, in je bila tudi v zavarovanje prijavljena le za štiri ure, pa ima pravico do delne invalidske pokojnine. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja nadomestilo plače zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni za poln delovni čas.
Za sklepčnost jamčevalnih ugovorov je potrebno konkretno in določno navesti, kakšna napaka je nastala, kdaj je bila odkrita ter kdaj grajana. Zgolj takšne navedbe omogočajo presojo utemeljenosti ugovora, tožena stranka pa jih v obravnavanem sporu ni podala.
ZGD-1 člen 300, 395, 395/1, 395/1-2. ZPP člen 214.
sklic skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - vpliv kršitve na veljavnost sklepa - pogoji za prijavo in udeležbo na skupščini - sklicevanje na določila statuta - objava predloga delničarja - odrek pravice do glasovanja
Presoja (ne)izpodbojnosti skupščinskih sklepov terja odgovor na vprašanje, ali je bil pri sprejetju spornih sklepov kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa, npr. ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina (2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). Tudi v primeru, če bi se štelo, da je bilo tožniku glasovanje z vsemi prijavljenimi glasovi neutemeljeno oz. nezakonito onemogočeno, tožnik s tožbenim zahtevkom ne bi mogel uspeti, ker ni niti zatrjeval, da je (in kako je) takšna kršitev vplivala na veljavnost sklepov (kar je pogoj izpodbojnost po že citirani določbi 395. člena ZGD-1).
ZPP člen 208, 208/1, 270, 270/3, 333, 333/1, 363, 363/1. ZFPPIPP člen 301.
poziv na prevzem pravde – dopustitev pritožbe – zavrženje pritožbe – sklep procesnega vodstva – nadaljevanje prekinjenega postopka
Poziv sodišča prve stopnje na prevzem pravde po prvem odstavku 208. člena ZPP ni sklep, četudi je vsebovan v izreku sklepa o prekinitvi postopka. Glede na navedeno ni pravilno stališče pritožnika, da je obravnavana pritožba dovoljena.
Presoja potrebnosti izdatkov izvršitelja (v razmerju do dolžnika) ni črno-bela presoja, marveč je treba zmeraj izhajati iz posebnosti oz. specifičnosti konkretnega primera, upoštevaje ob tem tudi, da namen prisilne izvršbe ni v tem, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi izdatki.
OZ člen 247. ZPP člen 449, 458, 458/2, 480, 481, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti – pogodbena kazen – zamuda – novo sojenje – nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka je v novem sojenju na glavni obravnavi podala zatrjevani ugovor prekluzije uveljavljanja pogodbene kazni, vendar pa 2. odst. 458. čl. v zvezi s 480. čl. ZPP izrecno določa, da v novem sojenju ne velja določba 2. odst. 362. čl. ZPP, po kateri smejo na prvem naroku nove glavne obravnave stranke navajati nova dejstva in nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti.
ZSDP člen 4, 38, 39, 40, 41, 43. ZUTPG člen 1, 2, 3, 3/1, 9/6.
nadomestilo za nego otroka – odmera – najvišja odmera
Ker je višina nadomestila za nego in varstvo otroka omejena na 2,5-kratnik vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami, se tožnici, katere 100 % osnova za odmero nadomestila (to je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust) presega zgornjo mejo bruto nadomestila, odmeri v 2,5-kratniku vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami. Tožbeni zahtevek na odmero v višini 100 % osnove je zato neutemeljen.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 187, 187/2, 203, 203/1. Zakon o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (1983) člen 11, 11/1.
sorazmerni del starostne pokojnine
Ker je bil tožnik, ki je hrvaški državljan, v spornem obdobju od leta 1988 do leta 1992 v delovnem razmerju v organizaciji oziroma podjetju na Hrvaškem, ki je bilo zavezanec za plačilo prispevkov pri hrvaškem zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre za dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ki jo je po Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško mogoče upoštevati le pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne pa, kot neutemeljeno uveljavlja tožnik, pri odmeri njenega sorazmernega dela.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070216
ZASP člen 130, 130/1,158, 158/1,159, 159/4, 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
neupravičena obogatitev – civilna kazen – zapadlost obveznosti do konca glavne obravnave – naložitev dajatvene obveznosti sporočanja podatkov – posledice kršitve avtorske pravice
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
Sodišče lahko stranki naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla.
Tožnik je obnovo postopka, končanega z odločbo, s katero je toženec odločil, da se mu osebni dohodki, doseženi v času dela preko polnega delovnega časa, ne upoštevajo pri izračunu pokojnine, uveljavljal zato, ker naj bi se pri odmeri pokojnine upoštevale ponarejene listine in ponarejeni finančni podatki. Takšen predlog je toženec utemeljeno zavrgel, ker tožnik, ki ponarejanja listin ni izkazal s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, in tudi ni izkazal, da kazenski pregon ni mogoč, ni izkazal zatrjevanega obnovitvenega razloga.
vračilo preveč izplačane plače - zamudna sodba – neupravičena obogatitev
Tožnik v mesecu maju ni delal 20 delovnih dni, za kar je prejel plačilo, zato do plače in povračila stroškov prehrane ni bil upravičen (do izplačila le-tega je prišlo, ker se odsotnost evidentira in poračuna šele pri plači za naslednji mesec). Znesek je dolžan vrniti skladno s 1. odstavkom 190. člena OZ.
okoljska dajatev – odpadne komunalne vode - plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih komunalnih voda – javno vodovodno omrežje
Obveznost plačevanja okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda neposrednih povzročiteljev teh voda ni bila pogojevana z načinom oskrbe le-teh s pitno vodo preko javnega vodovodnega omrežja.
začasna odredba - verjetnost terjatve - postopek za izdajo začasne odredbe
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe se opravi le materialnopravna presoja o tem, ali je podana verjetnost terjatve, kar pomeni, da v teh postopkih sodišče odloča na podlagi nižjega dokaznega standarda od tistega, s katerim bo moralo nato odločati o tožbenem zahtevku, ko bo moralo svojo odločitev temeljiti na prepričanju. Zato v postopku odločanja o začasni odredbi, ki je (poleg že navedenega nižjega standarda ugotavljanja materialne resnice) sumaren in hiter, ni mogoče pričakovati od sodišča in mu očitati, da se ni opredelilo do vseh navedb in vsega procesnega gradiva, ki sta ga sodišču stranki predložili.
ZPIZ-1 člen 94, 390, 391, 397, 446. ZUP člen 7, 7/2, 7/4, 138, 138/1. ZDR člen 102, 103, 116, 116/1. ZPP člen 182.
nadomestilo za čas čakanja – nadomestilo za invalidnost
Ker ZPIZ-1 ne ureja več pravice do nadomestila za čas čakanja, je sodišče prve stopnje neutemeljeno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku in tožniku to pravico priznalo, zaradi česar o podrednem zahtevku na priznanje pravice do nadomestila za invalidnost kot pravici po ZPIZ-1 sploh še ni odločalo.