Čeprav prvi odstavek 131. člena ZDR izrecno ne določa, da se delavec regresu za letni dopust ne more odpovedati, iz njegovega besedila vendarle ne izhaja, da bi se mu bilo mogoče odpovedati. Iz same vsebine navedene pravice in dejstva, da je zakonodajalec to predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se tej pravici delavec ne more odpovedati, saj bi bilo navedeno v nasprotju s smislom te zakonsko določene pravice.
ZPIZ-1 člen 94, 390, 391, 397, 446. ZUP člen 7, 7/2, 7/4, 138, 138/1. ZDR člen 102, 103, 116, 116/1. ZPP člen 182.
nadomestilo za čas čakanja – nadomestilo za invalidnost
Ker ZPIZ-1 ne ureja več pravice do nadomestila za čas čakanja, je sodišče prve stopnje neutemeljeno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku in tožniku to pravico priznalo, zaradi česar o podrednem zahtevku na priznanje pravice do nadomestila za invalidnost kot pravici po ZPIZ-1 sploh še ni odločalo.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZOdvT člen 11.
stroški postopka – nagrada in izdatki zagovornika
V zvezi z nagradami predpisanimi v razponu višje sodišče ne more upoštevati razlogov, s katerimi zagovornik šele v pritožbi utemeljuje višino priglašene nagrade, saj bi to moral storiti že v specifikaciji računa.
vračilo preveč izplačane plače - zamudna sodba – neupravičena obogatitev
Tožnik v mesecu maju ni delal 20 delovnih dni, za kar je prejel plačilo, zato do plače in povračila stroškov prehrane ni bil upravičen (do izplačila le-tega je prišlo, ker se odsotnost evidentira in poračuna šele pri plači za naslednji mesec). Znesek je dolžan vrniti skladno s 1. odstavkom 190. člena OZ.
Za odločitev ni pomembno, ali je prodajalec (prva tožena stranka) obvestil kupca (drugo toženo stranko), da je bil predkupni upravičenec (tožnici) seznanjen s predkupno pravico, pač pa, ali je predkupni upravičenec imel objektivno možnost skladno z zakonom izjaviti, da bo predkupno upravičenje izkoristil.
Ustna seznanitev tožnic s splošno namero prve tožene stranke po prodaji dela nepremičnine, četudi je bila višina kupnine že znana in ne da bi bili tožnicama znani drugi pogoji prodaje, ne predstavlja zakonsko predpisane ponudbe ne po obliki in ne po vsebini.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3. ZPP člen 343, 343/1, 352. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7-2.
nagrada stečajnega upravitelja – osnova za izračun nadomestila – nagrada od razdelitvene mase – najboljši pogoji za poplačilo upnikov – pravni interes – zavrženje pritožbe
Ureditev, po kateri stečajnemu upravitelju pripada nagrada od razdelitvene, ne pa vnovčene stečajne mase, sili stečajnega upravitelja k skrajnemu spoštovanju enega temeljnih načel stečajnega postopka, to je zagotavljanje najboljših pogojev za poplačilo upnikov.
URS člen 26. ZPIZ-1 člen 276, 276/1. OZ člen 131, 148, 148/1. ZOR člen 154, 172, 172. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212.
odškodnina
Čeprav so bile v sodnem postopku zavrnilne odločbe toženca odpravljene in je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo lažje delovno mesto, ni podana odškodninska odgovornost toženca za zatrjevano premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ker mu ni mogoče očitati, da je ravnal malomarno z nezadostno mero strokovne skrbnosti in da je napravil strokovno napako. Zavrnilne odločbe so temeljile na izvedenskih mnenjih invalidskih komisij, le-ta pa na razpoložljivi medicinskih in delovni dokumentaciji.
OZ člen 247, 251, 251/5, 480. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZVKSES člen 4, 4/1, 4/1-3, 19.
pogodbena kazen za zamudo – ustreznost izjave o pridržanju pravice zahtevati pogodbeno kazen – preplačilo kupnine – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Plačilo pogodbene kazni zaradi zatrjevane zamude z izročitvijo nepremičnine. Zapis omenjene zakonske določbe dejansko določa domnevo, da se je pogodbi zvesta stranka odpovedala pravici do pogodbene kazni s tem, ko je sprejela izpolnitev obveznosti. Pridržana izjava v zvezi s pogodbeno kaznijo mora biti zato po vsebini takšna, ki to domnevo o odpovedi izpodbija, kar sporna izjava tožnice vsekakor je. V predmetni zadevi je z ozirom na dejstvo, da je bila predmetna prodajna pogodba sklenjena med gospodarskima subjektoma, uporabljena pravilna pravna podlaga (določbe OZ) in ne pridejo v poštev določbe Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES). 19. člen omenjenega zakona, na katerega se sklicuje pritožnica, je namreč umeščen v njegovo drugo poglavje, ki se glede na jasno določbo 3. točke prvega odstavka 4. člena uporablja za prodajne pogodbe, v katerih ima kupec položaj končnega kupca po tem zakonu in položaj potrošnika po Zakonu o varstvu potrošnikov. Tožnica tega položaja kot gospodarski subjekt nima.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070216
ZASP člen 130, 130/1,158, 158/1,159, 159/4, 168, 168/2, 168/3. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
neupravičena obogatitev – civilna kazen – zapadlost obveznosti do konca glavne obravnave – naložitev dajatvene obveznosti sporočanja podatkov – posledice kršitve avtorske pravice
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
Sodišče lahko stranki naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla.
Tožba se v delu, ki se nanaša na razveljavitev razpisa za prosto delovno mesto podsekretarja v projektni enoti in da se toženi stranki naloži ponovna izvedba celotnega postopka, zavrže, saj za takšen zahtevek tožnika kot neizbranega kandidata ZDR ne predvideva sodnega varstva. V skladu z določbo petega odstavka 204. člena ZDR je neizbranemu kandidatu dopuščeno sodno varstvo le v primeru, če takšen kandidat meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. Sodno varstvo lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca.
Presoja potrebnosti izdatkov izvršitelja (v razmerju do dolžnika) ni črno-bela presoja, marveč je treba zmeraj izhajati iz posebnosti oz. specifičnosti konkretnega primera, upoštevaje ob tem tudi, da namen prisilne izvršbe ni v tem, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi izdatki.
OZ člen 376, 367. ZIP člen 8, 8/5, 16, 16/1, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 20, 20/1, 50, 50/2, 251.c, 251.d. ZIZ člen 9, 9/6, 17, 17/1, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 21, 21/1, 46, 46/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 55/2. ZOR člen 390. ZPP člen 2, 2/2, 311, 3/11, 350, 350/2.
sodna poravnava – sporazum po 251.c členu ZIP – zapadlost kot predpostavka izvršbe – izvršljivost – primeren izvršilni naslov za izvršbo – načelo formalne legalitete - ohranitev učinkov pretrganja zastaranja ob zavrženju predloga za izvršbo
Pri sodni poravnavi je zapadlost terjatve pogoj izvršljivosti, tako ima zapadlost, ki je po svojem bistvu sicer materialnopravne narave, tudi značaj procesne (formalne) predpostavke za izvršbo. Izvršilno sodišče pa lahko sprejme vsebinsko odločitev o dovolitvi izvršbe le, če obstoji izvršilni naslov in izvršljivost že v času odločanja o upnikovem predlogu za izvršbo.
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. V obravnavanem primeru pa je pri opredelitvi valorizacije izostal temeljni element za določitev njene višine, ko ni opredeljeno merilo ohranjanja vrednosti denarne obveznosti, glede pogodbenih obresti pa niso opredeljeni konkretni elementi za določitev višine obrestne mere, ampak je podano le sklicevanje na vsebino, ki ni sestavni del predloženega izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076404
ZPP člen 155, 243, 243/4, 458, 458/1. OZ člen 243, 243/4, 468, 468/2. Odvetniška tarifa tarifna številka 39.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – odškodninska odgovornost – stroški postopka – potrebni stroški – potni stroški odvetnika – odvetnik izven območja sodišča – poročilo stranki – konferenca s stranko
Ob upoštevanju dejstva, da ima tožena stranka sedež na območju sodišča in je angažirala odvetnika izven tega območja, pri tem pa ne gre za zahtevnejši primer ali zadevo zaupnejše narave, stroški nastali iz naslova odsotnosti odvetnika iz pisarne v času poti in potni stroški niso potrebni stroški.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo tudi stroške konference s stranko in končnega poročila stranki, saj ne gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnice – novinarke do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dni rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v letni dopust, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta. Zato je treba tožbeni zahtevek za izdajo novega obvestila zavrniti.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – kmetijska dejavnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju glede na svoje zdravstveno stanje (imela je ortopedske težave) zmožna za svoje delo kmeta, ni upravičena do bolniškega staleža.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 42, 42/1, 42/1-6, 42/3. ZPIZ člen 43, 46, 46/1, 46/1-3, 46/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDSS-1 člen 61, 62. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (1983) člen 19. Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (1990) člen 5, 5/1.
pokojninska osnova – trgovinski boni – prejemek v naravi
Trgovinski boni se kot prejemek v naravi vštejejo v pokojninsko osnovo pod pogojem, da so del plače in da so od njih plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker sodišče ni ugotovilo, ali so bili prispevki od trgovinskih bonov, ki so bili tožniku plačani kot del plače, plačani v stečajnem postopku zoper tožnikovega delodajalca in v kakšnem obsegu, je dejansko stanje glede pogoja plačila prispevkov ostalo nerazjasnjeno.