prenehanje delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – razveljavitev sporazuma – napaka volje
Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz utemeljenega razloga (tožnikov izostanek z dela v določenem obdobju po zaključenem bolniškem staležu).
Tožnik tako pri podaji vloge za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi kot tudi pri sklenitvi tega sporazuma ni bil niti v bistveni zmoti niti prevari, zato ni podlage za razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
ZGD-1 člen 300, 395, 395/1, 395/1-2. ZPP člen 214.
sklic skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - vpliv kršitve na veljavnost sklepa - pogoji za prijavo in udeležbo na skupščini - sklicevanje na določila statuta - objava predloga delničarja - odrek pravice do glasovanja
Presoja (ne)izpodbojnosti skupščinskih sklepov terja odgovor na vprašanje, ali je bil pri sprejetju spornih sklepov kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa, npr. ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina (2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). Tudi v primeru, če bi se štelo, da je bilo tožniku glasovanje z vsemi prijavljenimi glasovi neutemeljeno oz. nezakonito onemogočeno, tožnik s tožbenim zahtevkom ne bi mogel uspeti, ker ni niti zatrjeval, da je (in kako je) takšna kršitev vplivala na veljavnost sklepov (kar je pogoj izpodbojnost po že citirani določbi 395. člena ZGD-1).
Po določilih Splošnih pogojev se odbitna franšiza oziroma soudeležba zavarovanca odšteje od dajatve zavarovalnice pred odbitkom soudeležbe, dajatev zavarovalnice pa znaša največ toliko, kolikor znaša zavarovalna vsota, saj Splošni pogoji tudi določajo, da mora zavarovalnica plačati obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Zato se v primeru, ko dejanska skupna škoda presega višino zavarovalne vsote, odbitna franšiza odšteje od zavarovalne vsote.
URS člen 33, 34, 50, 74. OZ člen 3, 37, 59, 59/3, 63, 1053. SZ-1 člen 111, 111/2. ZPP člen 72, 72/2, 72/3, 80, 337, 337/1. ZN člen 4. ZIZ člen 20a, 21, 71.
najemna pogodba za določen čas v notarski obliki – dopustnost neposredne izvršljivosti notarskega zapisa – izpraznitev stanovanja – procesna sposobnost strank -
Ker sta stranki sklepali najemno pogodbo za določen čas, je bila (sedaj sporna) dolžnost dolžnika po izpraznitvi stanovanja odvisna zgolj in samo od nastopa razveznega roka, tj. preteka dogovorjenih šestih mesecev (63. v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena OZ). Gre za pogodbeno formulacijo, ki se nanaša na nastop bodočega, objektivno gotovega dejstva – potek (relativno kratkega) časa – in je kot taka v tolikšni meri nesporna, da je za njeno uveljavitev možna opredelitev neposredne izvršljivosti.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZOdvT člen 11.
stroški postopka – nagrada in izdatki zagovornika
V zvezi z nagradami predpisanimi v razponu višje sodišče ne more upoštevati razlogov, s katerimi zagovornik šele v pritožbi utemeljuje višino priglašene nagrade, saj bi to moral storiti že v specifikaciji računa.
Ker je taksna obveznost nastala že 30. 6. 2010, okoliščina, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ne vpliva na tožnikovo taksno obveznost, ker velja sedanji peti odstavek 11. člena ZST-1 šele od 1. 1. 2011.
vračilo preveč izplačane plače - zamudna sodba – neupravičena obogatitev
Tožnik v mesecu maju ni delal 20 delovnih dni, za kar je prejel plačilo, zato do plače in povračila stroškov prehrane ni bil upravičen (do izplačila le-tega je prišlo, ker se odsotnost evidentira in poračuna šele pri plači za naslednji mesec). Znesek je dolžan vrniti skladno s 1. odstavkom 190. člena OZ.
Čeprav prvi odstavek 131. člena ZDR izrecno ne določa, da se delavec regresu za letni dopust ne more odpovedati, iz njegovega besedila vendarle ne izhaja, da bi se mu bilo mogoče odpovedati. Iz same vsebine navedene pravice in dejstva, da je zakonodajalec to predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se tej pravici delavec ne more odpovedati, saj bi bilo navedeno v nasprotju s smislom te zakonsko določene pravice.
ZPP člen 28, 28/4, 291, 291/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrženje tožbe – pravni interes – pravica do izjave
Kljub pripombam pooblaščenca tožnika, da nima možnosti izjave glede listin, ki bodo v spis predložene naknadno, je sodišče prve stopnje po zaključku obravnave pridobilo nove listine in na njih oprlo svojo odločitev, ne da bi se tožnik izrecno odpovedal obravnavanju teh listinskih dokazov. S takšnim postopanjem je sodišče tožniku odvzelo možnost, da se izjavi o vseh pravno relevantnih dejstvih in dokazih nasprotne stranke.
Tožnik je obnovo postopka, končanega z odločbo, s katero je toženec odločil, da se mu osebni dohodki, doseženi v času dela preko polnega delovnega časa, ne upoštevajo pri izračunu pokojnine, uveljavljal zato, ker naj bi se pri odmeri pokojnine upoštevale ponarejene listine in ponarejeni finančni podatki. Takšen predlog je toženec utemeljeno zavrgel, ker tožnik, ki ponarejanja listin ni izkazal s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, in tudi ni izkazal, da kazenski pregon ni mogoč, ni izkazal zatrjevanega obnovitvenega razloga.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 187, 187/2, 203, 203/1. Zakon o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (1983) člen 11, 11/1.
sorazmerni del starostne pokojnine
Ker je bil tožnik, ki je hrvaški državljan, v spornem obdobju od leta 1988 do leta 1992 v delovnem razmerju v organizaciji oziroma podjetju na Hrvaškem, ki je bilo zavezanec za plačilo prispevkov pri hrvaškem zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre za dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ki jo je po Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško mogoče upoštevati le pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne pa, kot neutemeljeno uveljavlja tožnik, pri odmeri njenega sorazmernega dela.
Za odločitev ni pomembno, ali je prodajalec (prva tožena stranka) obvestil kupca (drugo toženo stranko), da je bil predkupni upravičenec (tožnici) seznanjen s predkupno pravico, pač pa, ali je predkupni upravičenec imel objektivno možnost skladno z zakonom izjaviti, da bo predkupno upravičenje izkoristil.
Ustna seznanitev tožnic s splošno namero prve tožene stranke po prodaji dela nepremičnine, četudi je bila višina kupnine že znana in ne da bi bili tožnicama znani drugi pogoji prodaje, ne predstavlja zakonsko predpisane ponudbe ne po obliki in ne po vsebini.
ZPP člen 208, 208/1, 270, 270/3, 333, 333/1, 363, 363/1. ZFPPIPP člen 301.
poziv na prevzem pravde – dopustitev pritožbe – zavrženje pritožbe – sklep procesnega vodstva – nadaljevanje prekinjenega postopka
Poziv sodišča prve stopnje na prevzem pravde po prvem odstavku 208. člena ZPP ni sklep, četudi je vsebovan v izreku sklepa o prekinitvi postopka. Glede na navedeno ni pravilno stališče pritožnika, da je obravnavana pritožba dovoljena.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – kmetijska dejavnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju glede na svoje zdravstveno stanje (imela je ortopedske težave) zmožna za svoje delo kmeta, ni upravičena do bolniškega staleža.
ZZVZZ člen 28, 29, 29/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo – bolniški stalež
Ker bi tožnica po dokončnosti odločbe, s katero je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do dela v polovičnem delovnem času, lahko delala le štiri ure dnevno, je toženec tožničino začasno nezmožnost za delo ugotavljal le za štiri ure dnevno, zato ji nadomestilo zaradi začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni pripada le za štiri ure. Za preostale štiri ure, za katere je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da je popolnoma nezmožna za delo, in je bila tudi v zavarovanje prijavljena le za štiri ure, pa ima pravico do delne invalidske pokojnine. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja nadomestilo plače zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni za poln delovni čas.
ZDR člen 42. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 43.
plačilo za delo – plača – obveznost plačila - zavarovalni zastopnik – provizijski sistem – osnovna plača – mesečni plan – stimulacija – plačilo iz naslova uspešnosti
Tožnik je bil zavarovalni zastopnik. Njegova plača je bila, kar izhaja iz 8. člena tožnikovih pogodb o zaposlitvi, sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, stroškov dela iz naslova obiskov strank na terenu ter dela plače na podlagi stimulacije. Postavljen mesečni plan je bil določen. Tako je bil tožnik do osnovne plače upravičen v primeru doseganja mesečnega plana, do plačila iz naslova uspešnosti pa le pri preseganju plana.