ZSDP člen 4, 38, 39, 40, 41, 43. ZUTPG člen 1, 2, 3, 3/1, 9/6.
nadomestilo za nego otroka – odmera – najvišja odmera
Ker je višina nadomestila za nego in varstvo otroka omejena na 2,5-kratnik vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami, se tožnici, katere 100 % osnova za odmero nadomestila (to je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za starševski dopust) presega zgornjo mejo bruto nadomestila, odmeri v 2,5-kratniku vrednosti povprečne plače v RS, veljavne na dan 31. 12. 2006, z uskladitvami. Tožbeni zahtevek na odmero v višini 100 % osnove je zato neutemeljen.
Tožba se v delu, ki se nanaša na razveljavitev razpisa za prosto delovno mesto podsekretarja v projektni enoti in da se toženi stranki naloži ponovna izvedba celotnega postopka, zavrže, saj za takšen zahtevek tožnika kot neizbranega kandidata ZDR ne predvideva sodnega varstva. V skladu z določbo petega odstavka 204. člena ZDR je neizbranemu kandidatu dopuščeno sodno varstvo le v primeru, če takšen kandidat meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. Sodno varstvo lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca.
OZ člen 247. ZPP člen 449, 458, 458/2, 480, 481, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti – pogodbena kazen – zamuda – novo sojenje – nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka je v novem sojenju na glavni obravnavi podala zatrjevani ugovor prekluzije uveljavljanja pogodbene kazni, vendar pa 2. odst. 458. čl. v zvezi s 480. čl. ZPP izrecno določa, da v novem sojenju ne velja določba 2. odst. 362. čl. ZPP, po kateri smejo na prvem naroku nove glavne obravnave stranke navajati nova dejstva in nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – plačilni nalog
Glede na ureditev v 17. čl. Uredbe ES o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov št. 805/2004 so minimalni standardi za postopke v nespornih zadevah upoštevani takrat, ko (aplicirano na konkreten primer) so zapisi v sklepu o plačilnem nalogu jasni v tolikšni meri, da bi bila tožena stranka, v kolikor bi se po njih ravnala, lahko uspešna s pravnim sredstvom zoper izdani plačilni nalog, če bi ga uveljavljala, in ali so jasno in konkretno navedene posledice neuveljavljanja pravnega sredstva zoper izdani plačilni nalog.
OZ člen 247, 251, 251/5, 480. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZVKSES člen 4, 4/1, 4/1-3, 19.
pogodbena kazen za zamudo – ustreznost izjave o pridržanju pravice zahtevati pogodbeno kazen – preplačilo kupnine – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Plačilo pogodbene kazni zaradi zatrjevane zamude z izročitvijo nepremičnine. Zapis omenjene zakonske določbe dejansko določa domnevo, da se je pogodbi zvesta stranka odpovedala pravici do pogodbene kazni s tem, ko je sprejela izpolnitev obveznosti. Pridržana izjava v zvezi s pogodbeno kaznijo mora biti zato po vsebini takšna, ki to domnevo o odpovedi izpodbija, kar sporna izjava tožnice vsekakor je. V predmetni zadevi je z ozirom na dejstvo, da je bila predmetna prodajna pogodba sklenjena med gospodarskima subjektoma, uporabljena pravilna pravna podlaga (določbe OZ) in ne pridejo v poštev določbe Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES). 19. člen omenjenega zakona, na katerega se sklicuje pritožnica, je namreč umeščen v njegovo drugo poglavje, ki se glede na jasno določbo 3. točke prvega odstavka 4. člena uporablja za prodajne pogodbe, v katerih ima kupec položaj končnega kupca po tem zakonu in položaj potrošnika po Zakonu o varstvu potrošnikov. Tožnica tega položaja kot gospodarski subjekt nima.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 42, 42/1, 42/1-6, 42/3. ZPIZ člen 43, 46, 46/1, 46/1-3, 46/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDSS-1 člen 61, 62. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (1983) člen 19. Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (1990) člen 5, 5/1.
pokojninska osnova – trgovinski boni – prejemek v naravi
Trgovinski boni se kot prejemek v naravi vštejejo v pokojninsko osnovo pod pogojem, da so del plače in da so od njih plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker sodišče ni ugotovilo, ali so bili prispevki od trgovinskih bonov, ki so bili tožniku plačani kot del plače, plačani v stečajnem postopku zoper tožnikovega delodajalca in v kakšnem obsegu, je dejansko stanje glede pogoja plačila prispevkov ostalo nerazjasnjeno.
Čeprav prvi odstavek 131. člena ZDR izrecno ne določa, da se delavec regresu za letni dopust ne more odpovedati, iz njegovega besedila vendarle ne izhaja, da bi se mu bilo mogoče odpovedati. Iz same vsebine navedene pravice in dejstva, da je zakonodajalec to predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se tej pravici delavec ne more odpovedati, saj bi bilo navedeno v nasprotju s smislom te zakonsko določene pravice.
Presoja potrebnosti izdatkov izvršitelja (v razmerju do dolžnika) ni črno-bela presoja, marveč je treba zmeraj izhajati iz posebnosti oz. specifičnosti konkretnega primera, upoštevaje ob tem tudi, da namen prisilne izvršbe ni v tem, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi izdatki.
ZIZ člen 196, 197, 197/1, 197/1-2, 197/1-3, 197/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZPIZ-1 člen 228. ZDS-1 člen 5. ZZVZZ člen 58. ZPSV člen 15, 15/1.
sklep o izročitvi nepremičnine – seznam izvršilnih naslovov – zadnje leto zapadle davščine – prispevki za socialno zavarovanje – prednost pri poplačilu – prodaja nepremičnine – poplačilo upnikov – Republika Slovenija kot upnik
Večina terjatev iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ izhaja iz klasičnih civilno in družinsko pravnih razmerij, medtem ko je terjatev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje drugačne narave, ker izhaja iz socialno zavarovalnega razmerja, ki ni predmet zasebnega urejanja, ampak gre za javnopravno razmerje. Republika Slovenija je upravičena nastopati kot upnica in zahtevati prednostno poplačilo terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, besedno zvezo "zapadle za zadnje leto" pa je treba razumeti tako, da se prednostno poplačajo tiste terjatve, za katere je podlaga za plačilo nastala v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, podlago pa predstavlja odločba pristojnega organa, s katero so terjatve ugotovljene in naložene v plačilo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068780
SPZ člen 73, 75, 83. ZPP člen 154, 154/2, 185, 185/2.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – prepovedana imisija – pravica odstraniti veje sosedovega drevesa – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – razlogi o odločilnih dejstvih – stroški postopka
Obveznost toženke za znižanje krošenj orehovih dreves ima podlago v določbah 73. in 75. člena SPZ ter določbi 83. člena SPZ, ki jih je smiselno uporabiti v primeru negatorne tožbe med pravdnima strankama kot lastnikoma sosednjih nepremičnin. Navedene določbe sicer urejajo direktne imisije oziroma poseganja v sosednjo nepremičnino, a iz njih sledi, kakšno naj bi bilo razumno ravnanje v okvirih sosedskega prava in prepovedi medsebojnega vznemirjanja ter prepovedanih imisij.
razlaga pogodb – razlagalna pravila – razlaga splošnih pogojev nezgodnega zavarovanja in tabele invalidnosti
Če pogodbenika pogodbo ali njena posamezna določila različno razlagata, mora sodišče vsebino pogodbe ali posameznih določil ugotavljati v okviru trditev in dokaznih predlogov, ki jih stranki v zvezi z materialno podlago podajata. Če teh trditev in dokaznih predlogov ni, se pogodbena določila uporabijo tako, kot se glasijo; v primeru nejasnosti se uporabijo razlagalna pravila.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. OZ člen 376, 381. ZIZ člen 17.
omejitev teka zamudnih obresti – pravočasna odločitev o pravicah ZPIZ – odškodnina v višini zamudnih obresti – posebna oblika odškodnine – glavnica – ne ultra alterum tantum – časovne meje pravnomočnosti – procesne obresti
Kot izhaja iz obrazložitve izvršilnega naslova, kar med strankami ni sporno, prisojeno predstavlja odškodnino, ki jo je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dolžan plačati upniku po drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1, v katerem zakon vzpostavlja odgovornost za posledico, na podlagi katere je zavod, ne glede na svojo krivdo, dolžan upravičencu izplačati odškodnino, ki je navzgor omejena z višino obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil (moral biti) izplačan, če bi bila že odločba na prvi stopnji ustrezna, pa do izvršitve ustrezne odločbe. Ker gre torej v konkretni zadevi za plačilo odškodnine, katere temelj je določen v drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1 in ne v določbah OZ, ni mogoče uporabiti pravila iz 376. člena OZ.
Višje delovno in socialno sodišče v drugem in tretjem odstavku izreka izvršilnega naslova dolžniku ni naložilo plačilo glavnice v smislu običajne glavnice kot odmene za neko storitev, niti ne kot glavnico v smislu višine odškodnine, temveč je naložilo plačila odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, kar predstavlja glavnico kot tako. Zamudne obresti tečejo do dejanske izvršitve ustrezne odločbe, kar pa dolžnik ni ugovarjal.
spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža – obstoj in vrednost darila – obračunska vrednost zapuščine – velikost dednih deležev – vračunanje darila zakonitemu dediču – dediči kot nujni sosporniki
Materialnopravni učinek pravde, v kateri gre za spor o obstoju ali obsegu oziroma vrednosti darila, ni enak učinku pravde zaradi vračila darila v zapuščino. Od ugotovitve in vrednosti obstoja je odvisna višina obračunske vrednosti zapuščine, od katere bo zapuščinsko sodišče lahko izračunalo zakonite dedne deleže posameznih nujnih dedičev in njihove nujne deleže.
V primeru pravde zaradi ugotovitve obstoja darila so vsi dediči nujni sosporniki.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje na spremenjenost okoliščin je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatkih o odločilnih okoliščinah v času prejšnje določitve preživnine. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje ponovno ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti.
Dejstvo, da zakonodajalec pojma „v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe“ v osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni izrecno specificiral oziroma v besedilu izrecno navedel odsotnost zaradi nege otroka, ne omogoča zaključka, da zloraba instituta bolniške odsotnosti zaradi nege otoka ni že pojmovno vključena v navedeno normo ZDR in da ravnanja delavca, ki ustrezajo tej kršitvi, ne bi bila sankcionirana.
Ker sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, sodišče prve stopnje tudi v primeru ugotovitve ničnosti darilne pogodbe ne bi moglo sâmo, brez ustreznega zahtevka, vzpostaviti pravilnega zemljiškoknjižnega stanja. Ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v tožbi zatrjevala, da je darilna pogodba nična, ker je navidezna in prikriva prodajno pogodbo, zahtevka v zvezi s slednjo pogodbo pa ni postavila, niti ni zahtevala ugotovitve neveljavnosti vknjižbe niti vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, je tožba v celoti nesklepčna.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076422
ZZK-1 člen 3, 3/2, 3/2-3, 3/2-4. SPZ člen 105, 105/4. ZIZ člen 168, 168/1, 257, 257/1, 257/2, 258, 258/1, 258/1-1, 260, 260-1, 260/1-6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predhodna odredba – predznamba zastavne pravice – skupni del stavbe v etažni lastnini – pravica do izjave – obstoj nevarnosti – prisilna poravnava – domnevana nevarnost – zapadlost terjatve – obseg zavarovanja – dodatno zavarovanje
Ker je tudi (so)lastnina (posebnega) skupnega dela neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu, tak posebni del stavbe v etažni lastnini tudi v pravnem prometu deli usodo posameznega dela stavbe. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da so sporne nepremičnine lahko v samostojnem pravnem prometu.
Ker dopis banke potrjuje pritožbeno trditev, da je tožnikova terjatev že v celoti zavarovana z rubežem denarnih sredstev drugotožene stranke, ni nobene potrebe po dodatnem zavarovanju s predznambo zastavne pravice na nepremičninah drugotožene stranke.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075904
ZPP člen 185. SPZ člen 48, 70. ZZZDR člen 59, 60.
ugotovitev skupnega premoženja – izplačilo deleža na skupnem premoženju – vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe – pritiklina – sestavina glavne stvari - sprememba tožbe - zastaranje
Tožnica zatrjuje vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe, ne pa prelivanje premoženjskih kategorij med izvenzakonskima partnerjema. Sodna praksa pa v primerih zahtevkov na podlagi trditev o novi stvari ali gradnje na tujem svetu med strankama, ki nista bivša zakonca ali izvenzakonska partnerja, ne dopušča delitve nepremičnine z izplačilom protivrednosti že v pravdnem postopku.
Premičnine, kot so notranja in vhodna vrata, radiatorji, električna stikala in luči, so trajno in funkcionalno povezane z nepremičnino, v katero so vgrajeni in delijo v skladu z akcesijskim pravilom tudi njeno pravno usodo. Predstavljajo sestavino glavne stvari, in ne (zgolj) pritikline. Razen tega ustrezajo tudi drugim dvem kriterijem (poleg splošnega prepričanja), ki ju teorija izpostavlja v funkciji pravilne zapolnitve pravnega standarda sestavine, tj. kriteriju trdnosti povezave z glavno stvarjo in nekompletnosti oziroma nedokončanosti glavne stvari brez takšnih sestavin. Zaradi upoštevanja dejstva, da so v današnjem času sestavni deli stvari pogosto spojeni tako, da jih je moč ločiti od glavne stvari, pa se ob uporabi kriterija nekompletnosti oziroma nedokončanosti glavne stvari kot sestavine nepremičnine štejejo tudi vrata, okna, radiatorji, svetila, celo žarnica za sestavo svetlobnega telesa...
Odločanje o stroških poteka v dveh fazah, in sicer se najprej odloči o obveznosti povrnitve stroškov, nato pa sledi še njihova odmera, v okviru katere se mora sodišče opredeliti do utemeljenosti stroškovnega zahtevka po temelju in po višini. Ker je dolžnik stroške izvršitelja že plačal neposredno izvršitelju, jih dolžniku v (ponovno) plačilo sicer ne bo mogoče naložiti, kljub temu pa bo te stroške treba odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške, saj bodo del odločanja o končnem obračunu (poplačilu) terjatve.