izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena
Tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. V izpodbijani izredni odpovedi je namreč tožniku neutemeljeno očitala, da kot vodja vrtnega centra po seznanitvi z dogodkom (da je delavec po zaključku popoldanske izmene prikril blagajniški manjko) ni sprejel nikakršnih ukrepov, s čimer naj bi preprečil, da bi razčistili dejansko stanje dogodka (očitala mu je zlasti, da ni obvestil ne delodajalca, ne policije, da ni zaščitil videoposnetka nadzorne kamere, da od delavca ni sprejel ponudbe o poravnavi škode, prav tako tega ni premestil na drugo delovno mesto).
OZ člen 247, 251, 251/5, 480. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZVKSES člen 4, 4/1, 4/1-3, 19.
pogodbena kazen za zamudo – ustreznost izjave o pridržanju pravice zahtevati pogodbeno kazen – preplačilo kupnine – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Plačilo pogodbene kazni zaradi zatrjevane zamude z izročitvijo nepremičnine. Zapis omenjene zakonske določbe dejansko določa domnevo, da se je pogodbi zvesta stranka odpovedala pravici do pogodbene kazni s tem, ko je sprejela izpolnitev obveznosti. Pridržana izjava v zvezi s pogodbeno kaznijo mora biti zato po vsebini takšna, ki to domnevo o odpovedi izpodbija, kar sporna izjava tožnice vsekakor je. V predmetni zadevi je z ozirom na dejstvo, da je bila predmetna prodajna pogodba sklenjena med gospodarskima subjektoma, uporabljena pravilna pravna podlaga (določbe OZ) in ne pridejo v poštev določbe Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES). 19. člen omenjenega zakona, na katerega se sklicuje pritožnica, je namreč umeščen v njegovo drugo poglavje, ki se glede na jasno določbo 3. točke prvega odstavka 4. člena uporablja za prodajne pogodbe, v katerih ima kupec položaj končnega kupca po tem zakonu in položaj potrošnika po Zakonu o varstvu potrošnikov. Tožnica tega položaja kot gospodarski subjekt nima.
ZPP člen 208, 208/1, 270, 270/3, 333, 333/1, 363, 363/1. ZFPPIPP člen 301.
poziv na prevzem pravde – dopustitev pritožbe – zavrženje pritožbe – sklep procesnega vodstva – nadaljevanje prekinjenega postopka
Poziv sodišča prve stopnje na prevzem pravde po prvem odstavku 208. člena ZPP ni sklep, četudi je vsebovan v izreku sklepa o prekinitvi postopka. Glede na navedeno ni pravilno stališče pritožnika, da je obravnavana pritožba dovoljena.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – kmetijska dejavnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju glede na svoje zdravstveno stanje (imela je ortopedske težave) zmožna za svoje delo kmeta, ni upravičena do bolniškega staleža.
ZGD-1 člen 300, 395, 395/1, 395/1-2. ZPP člen 214.
sklic skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - vpliv kršitve na veljavnost sklepa - pogoji za prijavo in udeležbo na skupščini - sklicevanje na določila statuta - objava predloga delničarja - odrek pravice do glasovanja
Presoja (ne)izpodbojnosti skupščinskih sklepov terja odgovor na vprašanje, ali je bil pri sprejetju spornih sklepov kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa, npr. ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina (2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). Tudi v primeru, če bi se štelo, da je bilo tožniku glasovanje z vsemi prijavljenimi glasovi neutemeljeno oz. nezakonito onemogočeno, tožnik s tožbenim zahtevkom ne bi mogel uspeti, ker ni niti zatrjeval, da je (in kako je) takšna kršitev vplivala na veljavnost sklepov (kar je pogoj izpodbojnost po že citirani določbi 395. člena ZGD-1).
ZPP člen 28, 28/4, 291, 291/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrženje tožbe – pravni interes – pravica do izjave
Kljub pripombam pooblaščenca tožnika, da nima možnosti izjave glede listin, ki bodo v spis predložene naknadno, je sodišče prve stopnje po zaključku obravnave pridobilo nove listine in na njih oprlo svojo odločitev, ne da bi se tožnik izrecno odpovedal obravnavanju teh listinskih dokazov. S takšnim postopanjem je sodišče tožniku odvzelo možnost, da se izjavi o vseh pravno relevantnih dejstvih in dokazih nasprotne stranke.
ZFPPIPP člen 59, 59/3, 59/4, 296, 296/1, 298, 298/1.
prijava terjatev – zamuda roka za prijavo terjatev – terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka – pridobitev terjatve po poteku roka za prijavo
Upnik je terjatev pridobil šele po izteku roka za prijavo, čeprav je terjatev sama nastala do začetka stečajnega postopka. Upnik je okoliščine nastanka in pridobitve prijavljene terjatve opisal v prijavi, ki so po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena. ZFPPIPP posebej ne ureja takšnega izjemnega položaja, ki bi nastal neodvisno od upnika, zato take okoliščine terjajo drugačno odločitev ob morebitni analogni uporabi drugih določb ZFPPIPP, ki urejajo podobne primere.
obnova postopka – sklep o denarni kazni – nedenarna terjatev - opustitev rabe – ugovor tretjega – analogija s kazenskim postopkom – restriktivna razlaga
ZIZ govori o sklepu o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, česar ni mogoče širiti na primere, ko je dolžniku naloženo plačilo denarne kazni.
ZOdvT člen 15, 16, 19. ZOdvT tarifna številka 1110, 1112, 3100. ZPP člen 163, 163/1.
pravdni stroški – odvetniška tarifa – ponovljen postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku – nagrada za postopek – nagrada za sporazum
Nagrada za sporazum po tar. št. 1110 ZOdvT nastane v primeru, ko je odvetnik zaslužen za prekinitev spora ali odpravo negotovosti strank glede pravnega razmerja tako, da se sklene pogodba. Pomembno pri tem torej je, da se spor v posledici sodelovanja odvetnika prekine. Ne zadostuje zgolj prizadevanje.
Odvetnik bo dobil del nagrade za (nov) postopek samo v primeru, če bo vrednost predmeta obravnavanja v ponovljenem postopku višja.
Odvetnik je upravičen do nagrade za (en) narok tudi v ponovljenem postopku.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075904
ZPP člen 185. SPZ člen 48, 70. ZZZDR člen 59, 60.
ugotovitev skupnega premoženja – izplačilo deleža na skupnem premoženju – vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe – pritiklina – sestavina glavne stvari - sprememba tožbe - zastaranje
Tožnica zatrjuje vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe, ne pa prelivanje premoženjskih kategorij med izvenzakonskima partnerjema. Sodna praksa pa v primerih zahtevkov na podlagi trditev o novi stvari ali gradnje na tujem svetu med strankama, ki nista bivša zakonca ali izvenzakonska partnerja, ne dopušča delitve nepremičnine z izplačilom protivrednosti že v pravdnem postopku.
Premičnine, kot so notranja in vhodna vrata, radiatorji, električna stikala in luči, so trajno in funkcionalno povezane z nepremičnino, v katero so vgrajeni in delijo v skladu z akcesijskim pravilom tudi njeno pravno usodo. Predstavljajo sestavino glavne stvari, in ne (zgolj) pritikline. Razen tega ustrezajo tudi drugim dvem kriterijem (poleg splošnega prepričanja), ki ju teorija izpostavlja v funkciji pravilne zapolnitve pravnega standarda sestavine, tj. kriteriju trdnosti povezave z glavno stvarjo in nekompletnosti oziroma nedokončanosti glavne stvari brez takšnih sestavin. Zaradi upoštevanja dejstva, da so v današnjem času sestavni deli stvari pogosto spojeni tako, da jih je moč ločiti od glavne stvari, pa se ob uporabi kriterija nekompletnosti oziroma nedokončanosti glavne stvari kot sestavine nepremičnine štejejo tudi vrata, okna, radiatorji, svetila, celo žarnica za sestavo svetlobnega telesa...
ZIZ člen 196, 197, 197/1, 197/1-2, 197/1-3, 197/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZPIZ-1 člen 228. ZDS-1 člen 5. ZZVZZ člen 58. ZPSV člen 15, 15/1.
sklep o izročitvi nepremičnine – seznam izvršilnih naslovov – zadnje leto zapadle davščine – prispevki za socialno zavarovanje – prednost pri poplačilu – prodaja nepremičnine – poplačilo upnikov – Republika Slovenija kot upnik
Večina terjatev iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ izhaja iz klasičnih civilno in družinsko pravnih razmerij, medtem ko je terjatev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje drugačne narave, ker izhaja iz socialno zavarovalnega razmerja, ki ni predmet zasebnega urejanja, ampak gre za javnopravno razmerje. Republika Slovenija je upravičena nastopati kot upnica in zahtevati prednostno poplačilo terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, besedno zvezo "zapadle za zadnje leto" pa je treba razumeti tako, da se prednostno poplačajo tiste terjatve, za katere je podlaga za plačilo nastala v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, podlago pa predstavlja odločba pristojnega organa, s katero so terjatve ugotovljene in naložene v plačilo.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. OZ člen 376, 381. ZIZ člen 17.
omejitev teka zamudnih obresti – pravočasna odločitev o pravicah ZPIZ – odškodnina v višini zamudnih obresti – posebna oblika odškodnine – glavnica – ne ultra alterum tantum – časovne meje pravnomočnosti – procesne obresti
Kot izhaja iz obrazložitve izvršilnega naslova, kar med strankami ni sporno, prisojeno predstavlja odškodnino, ki jo je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dolžan plačati upniku po drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1, v katerem zakon vzpostavlja odgovornost za posledico, na podlagi katere je zavod, ne glede na svojo krivdo, dolžan upravičencu izplačati odškodnino, ki je navzgor omejena z višino obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil (moral biti) izplačan, če bi bila že odločba na prvi stopnji ustrezna, pa do izvršitve ustrezne odločbe. Ker gre torej v konkretni zadevi za plačilo odškodnine, katere temelj je določen v drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1 in ne v določbah OZ, ni mogoče uporabiti pravila iz 376. člena OZ.
Višje delovno in socialno sodišče v drugem in tretjem odstavku izreka izvršilnega naslova dolžniku ni naložilo plačilo glavnice v smislu običajne glavnice kot odmene za neko storitev, niti ne kot glavnico v smislu višine odškodnine, temveč je naložilo plačila odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, kar predstavlja glavnico kot tako. Zamudne obresti tečejo do dejanske izvršitve ustrezne odločbe, kar pa dolžnik ni ugovarjal.
nakup kmetijskega zemljišča – nevednost kupca glede statusa zemljišča – priposestvovanje – dobra vera
Bistveno je, kakšen status je sporno zemljišče imelo ob sklenitvi prodajne pogodbe, takrat pa je to nesporno bilo kmetijsko zemljišče. Ni pravno odločilna dobra vera kupca oziroma njegova nevednost, da gre za kmetijsko zemljišče, prav tako ne okoliščina, da je šlo le za 160 m2 od 5.173 m2, nerelevantno pa je tudi dejstvo, da toženka zemljišča ni uporabljala v kmetijske obdelovalne namene.
Ob dejstvu, da sporna prodajna pogodba sploh ni vsebovala zemljiškoknjižnega dovolila, je sodišče prve stopnje povsem upravičeno podvomilo v njegovo dobrovernost,
pravočasno plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - začetek teka roka roka za plačilo sodne takse
Rok plačila, določen v plačilnem nalogu, začne v primeru, ko je zoper plačilni nalog vložen ugovor, teči šele, ko je stranka seznanjena s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi ugovora in s tem s pravilnostjo plačilnega naloga.
svoboda govora – interes javnosti – osebnostne pravice – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – dolžna skrbnost novinarja – trditveno in dokazno breme
Drži sicer, da naslov članka vsebuje ostro kritiko, saj namiguje, da je prav tožnica tista, ki je ukradla navigacijsko napravo, vendar pa se mora naslov članka v konkretnem primeru presojati ob upoštevanju besedila podnaslova in celotnega teksta tega članka. Že podnaslov članka tako izloča možnost razlage, da je prav tožnica storila kaznivo dejanje tatvine, članek kot celota (zlasti s predstavitvijo stališča tožnice) pa pušča povprečnemu bralcu prostor za kritično oceno o tem, kaj se je z navigacijsko napravo dejansko dogajalo.
Tožnik je prejemal plačo skladno s pogodbo o zaposlitvi. Do plačila stimulacije bi bil upravičen le v primeru uspešnega poslovanja tožene stranke in dobrega dela tožnika. Ker ti pogoji za plačilo stimulacije niso bili izpolnjeni, je tožnikov zahtevek za plačilo stimulacije neutemeljen.