ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnice – novinarke do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dni rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v letni dopust, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta. Zato je treba tožbeni zahtevek za izdajo novega obvestila zavrniti.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 22, 25. ZMEPIZ člen 49, 49/4.
lastnost zavarovanca – samozaposleni zavarovanci – sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Ker je bila tožnica, ko se je kot družbenica in poslovodna oseba vpisala v poslovni register, že zavarovana kot prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, torej na podlagi 22. člena ZPIZ-1, ves čas zavarovanja po tej podlagi, nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – dokazna ocena – vzročna zveza
Tožnica na delu pri toženi stranki ni padla zaradi mokrih in spolzkih tal, temveč zaradi slabosti, zato tožena stranka ni odgovorna za tožničin padec, posledično pa tudi ne za škodo, ki je tožnici ob padcu nastala.
Iz predloga je razvidno, da noben predmet, ki je predmet prodaje, niti likvidacijska vrednost te opreme skupaj ne dosega zneska 15.000,00 EUR. Zato je neutemeljeno pritožbeno naziranje, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti „licitacijo glede posameznih kosov opreme“.
Čeprav prvi odstavek 131. člena ZDR izrecno ne določa, da se delavec regresu za letni dopust ne more odpovedati, iz njegovega besedila vendarle ne izhaja, da bi se mu bilo mogoče odpovedati. Iz same vsebine navedene pravice in dejstva, da je zakonodajalec to predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se tej pravici delavec ne more odpovedati, saj bi bilo navedeno v nasprotju s smislom te zakonsko določene pravice.
tovor – manjko – škoda – ugovor – prekluzivni rok za grajanje napak
Če je škoda na tovoru vidna, mora prejemnik ugovarjati takoj ob prejemu tovora, če pa je ni bilo mogoče opaziti pa brez odlašanja, vendar najpozneje v sedmih dneh od dneva izročitve (drugi odstavek 70. člena Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu – ZPPCP-1). Pravočasni ugovor grajanja je pogoj za uveljavljanje odškodnine (tretji odstavek 70. člena ZPPCP-1).
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 33, 203, 203/1, 228. ZMEPIZ člen 47, 47/4, 48, 48/2, 50, 50/1.
lastnost zavarovanca – samozaposlena oseba
Tožnik ima lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposlena oseba od 1. 1. 2002 dalje, za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 pa je potrebno najprej ugotoviti, ali je v tem obdobju njegova osnova dosegla najmanj znesek minimalne plače, saj se le v tem primeru v obvezno zavarovanje vključi kot samozaposlena oseba.
Tožnik je v bivalnem prostoru pil pivo, s čimer je kršil hišni red, ki prepoveduje vnašanje in uživanje alkohola v bivalno namestitvenih prostorih, kar je težja kršitev vojaške discipline, ki jo ZObr v 6. točki četrtega odstavka 57. člena opredeljuje kot odklonitev, neizvršitev ali nepopolno izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja, za katera je bila tožniku utemeljeno izrečena denarna kazen v višini 5% mesečne plače.
ZZZDR člen 55, 57, 57/1, 59, 59/1. ZPP člen 2, 163, 180, 180/1, 214.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – zakonska domneva – trditvena podlaga – stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov
Predmetna nepremičnina je v zemljiško knjigo vpisana kot skupno premoženje, zato zadošča, da je tožnica (upnica) navajala le, da predlaga določitev deleža (dolžnika) na skupnem premoženju s sklicevanjem na zakonsko domnevo.
Pri oprostitvi je stranka prosta plačila sodne takse, medtem ko se pri odlogu obveznost plačila le odloži predvidoma do konca postopka. To pa pomeni, da stranka ni prosta obveznosti plačila sodne takse.
Glede na navedeno razliko med oprostitvijo in odlogom plačila sodne takse so tudi pogoji za odlog plačila sodne takse drugačni od pogojev za oprostitev plačila sodne takse.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/2, 189, 189/7, 189/8, 191, 191/2. ZPPLPKEU člen 4. ZUVza člen 8.
edini upnik – oprostitev položitve kupnine – tuj državljan – vzajemnost – odobritev – sklep o domiku – prednostne terjatve
Sodišče prve stopnje je o predlogu upnika za oprostitev položitve kupnine odločilo prenagljeno. Upnik je državljan Republike Hrvaške in je njegov položaj kot kupca v tem izvršilnem postopku še pogojen.
ZFPPIPP člen 59, 59/3, 59/4, 296, 296/1, 298, 298/1.
prijava terjatev – zamuda roka za prijavo terjatev – terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka – pridobitev terjatve po poteku roka za prijavo
Upnik je terjatev pridobil šele po izteku roka za prijavo, čeprav je terjatev sama nastala do začetka stečajnega postopka. Upnik je okoliščine nastanka in pridobitve prijavljene terjatve opisal v prijavi, ki so po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena. ZFPPIPP posebej ne ureja takšnega izjemnega položaja, ki bi nastal neodvisno od upnika, zato take okoliščine terjajo drugačno odločitev ob morebitni analogni uporabi drugih določb ZFPPIPP, ki urejajo podobne primere.
Stranka se svojemu trditvenemu bremenu ne more izogniti s predložitvijo dokazov, saj sodišče ni dolžno, niti upravičeno, manjkajoče trditve stranke iskati v predloženih dokazih.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075904
ZPP člen 185. SPZ člen 48, 70. ZZZDR člen 59, 60.
ugotovitev skupnega premoženja – izplačilo deleža na skupnem premoženju – vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe – pritiklina – sestavina glavne stvari - sprememba tožbe - zastaranje
Tožnica zatrjuje vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe, ne pa prelivanje premoženjskih kategorij med izvenzakonskima partnerjema. Sodna praksa pa v primerih zahtevkov na podlagi trditev o novi stvari ali gradnje na tujem svetu med strankama, ki nista bivša zakonca ali izvenzakonska partnerja, ne dopušča delitve nepremičnine z izplačilom protivrednosti že v pravdnem postopku.
Premičnine, kot so notranja in vhodna vrata, radiatorji, električna stikala in luči, so trajno in funkcionalno povezane z nepremičnino, v katero so vgrajeni in delijo v skladu z akcesijskim pravilom tudi njeno pravno usodo. Predstavljajo sestavino glavne stvari, in ne (zgolj) pritikline. Razen tega ustrezajo tudi drugim dvem kriterijem (poleg splošnega prepričanja), ki ju teorija izpostavlja v funkciji pravilne zapolnitve pravnega standarda sestavine, tj. kriteriju trdnosti povezave z glavno stvarjo in nekompletnosti oziroma nedokončanosti glavne stvari brez takšnih sestavin. Zaradi upoštevanja dejstva, da so v današnjem času sestavni deli stvari pogosto spojeni tako, da jih je moč ločiti od glavne stvari, pa se ob uporabi kriterija nekompletnosti oziroma nedokončanosti glavne stvari kot sestavine nepremičnine štejejo tudi vrata, okna, radiatorji, svetila, celo žarnica za sestavo svetlobnega telesa...
pravočasno plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - začetek teka roka roka za plačilo sodne takse
Rok plačila, določen v plačilnem nalogu, začne v primeru, ko je zoper plačilni nalog vložen ugovor, teči šele, ko je stranka seznanjena s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi ugovora in s tem s pravilnostjo plačilnega naloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0073869
OZ člen 131, 177.
kršitev pravice do zasebnosti – poseg v čast in dobro ime – namen zaničevanja – pravica do svobode izražanja – objava sodbe – plačilo odškodnine
Učinkovito zagotavljanje pravice do svobode izražanja se navzlic mejam, ki jih tej pravici zarisujejo pravice drugih, izključuje s pristopom, ki bi pisca ali govorca preko razumnih meja (tj. pikolovsko) omejeval zgolj zaradi ene izmed možnih razlag besednega sporočila. Ob razmejitvi med pravico do svobode izražanja in katero izmed pojavnih oblik splošne osebnostne pravice (pravica do zasebnosti, pravica do lastne podobe, čast in dobro ime itd.) je zato treba upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
Ne glede na to, da je bila tožnica (sicer inšpektorica) v spornem članku označena s polnim imenom in priimkom, ne gre za protipraven poseg v njeno pravico do zasebnosti in do časti in dobrega imena. Tožnica je bila namreč omenjena le kot oseba, zoper katero je bila podana kazenska ovadba, iz naslova in besedila članka pa je razvidno, da je bil cilj le opozoriti na spor med davčno upravo in drugim inšpektorjem. Da bi lahko kdo razumel sporen zapis v članku kot žaljiv, bi morala biti sporna stavka povsem iztrgana iz konteksta.
obnova postopka – sklep o denarni kazni – nedenarna terjatev - opustitev rabe – ugovor tretjega – analogija s kazenskim postopkom – restriktivna razlaga
ZIZ govori o sklepu o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, česar ni mogoče širiti na primere, ko je dolžniku naloženo plačilo denarne kazni.