ZDR člen 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – minimalni odpovedni rok - odpravnina
ZDR v 4. alineji 2. odstavka 92. člena določa, da je minimalni odpovedni rok 120 dni, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi poslovnih razlogov in ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
Pri računanju minimalnega odpovednega roka, zgolj zaradi tega, ker je bil tožnik v vmesnem obdobju, od uvedbe stečaja nad toženo stranko, do ponovne zaposlitve pri toženi stranki, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, ni mogoče zaključiti, da ni podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Bistveno je namreč, da je šlo v tožnikovem primeru za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
Tožnik je prejemal plačo skladno s pogodbo o zaposlitvi. Do plačila stimulacije bi bil upravičen le v primeru uspešnega poslovanja tožene stranke in dobrega dela tožnika. Ker ti pogoji za plačilo stimulacije niso bili izpolnjeni, je tožnikov zahtevek za plačilo stimulacije neutemeljen.
razlaga pogodb – razlagalna pravila – razlaga splošnih pogojev nezgodnega zavarovanja in tabele invalidnosti
Če pogodbenika pogodbo ali njena posamezna določila različno razlagata, mora sodišče vsebino pogodbe ali posameznih določil ugotavljati v okviru trditev in dokaznih predlogov, ki jih stranki v zvezi z materialno podlago podajata. Če teh trditev in dokaznih predlogov ni, se pogodbena določila uporabijo tako, kot se glasijo; v primeru nejasnosti se uporabijo razlagalna pravila.
Pri oprostitvi je stranka prosta plačila sodne takse, medtem ko se pri odlogu obveznost plačila le odloži predvidoma do konca postopka. To pa pomeni, da stranka ni prosta obveznosti plačila sodne takse.
Glede na navedeno razliko med oprostitvijo in odlogom plačila sodne takse so tudi pogoji za odlog plačila sodne takse drugačni od pogojev za oprostitev plačila sodne takse.
ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/5, 383, 383a, 383a/6. ZBPP člen 11, 11/1, 24, 24/1, 24/1-1.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka – dokončnost odločbe o brezplačni pravni pomoči – prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Zmotno je pritožbeno stališče dolžnice, da bi moralo prvostopenjsko sodišče z odločitvijo o začetku postopka osebnega stečaja čakati na dokončnost odločbe o njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj za tako postopanje prvostopenjsko sodišče nima podlage v določbah ZFPPIPP. Če pa bo dolžnica v sproženem upravnem sporu uspela, kljub sedaj izpodbijani odločitvi prvostopenjskega sodišča v ZFPPIPP ni nobene ovire, da ne bi vložila novega predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Kot izhaja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena v zvezi s prvim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, je namreč prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoče vložiti tudi že pred začetkom sodnega postopka.
Stranka mora v zahtevi za izločitev sodnika navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo. Posebej velja dolžnost navesti konkretno okoliščino za odklonitveni razlog, ko stranka trdi, da je podana okoliščina, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Samo dejstvo, da je sodnica kot odvetnica pred desetimi leti zastopala upnico iz te izvršilne zadeve pri izvensodnih pogajanjih v zvezi z odkupom solastnih deležev nepremičnin, ki so predmet tudi tega izvršilnega postopka, še ne daje podlage za dvom o njeni nepristranskosti.
Ni zakonske podlage za to, da sodišče upniku določi položitev varščine kot pogoj za nastopanje kot dražitelj oziroma ponudnik na drugi javni dražbi. Če oceni, da zakoniti zastopnik upnika zlorablja pravice, ga lahko kaznuje z izrekom denarne kazni.
Če pritožbeno sodišče razveljavi sklep o domiku, lahko odloči tudi v kakšnem obsegu se razveljavi dražbeni narok.
Ker sodišče prve stopnje ni razčistilo, kakšna je sploh narava vtoževanega denarnega zahtevka, je le-ta ostal nesklepčen. Zaradi izostalega materialnega procesnega vodstva pred sodiščem prve stopnje pa njegova zavrnitev na drugi stopnji ni mogoča, saj bi glede na izpostavljene procesne okoliščine meritorna odločitev v pritožbenem postopku za tožnika predstavljala sodbo presenečenja.
Stranka se svojemu trditvenemu bremenu ne more izogniti s predložitvijo dokazov, saj sodišče ni dolžno, niti upravičeno, manjkajoče trditve stranke iskati v predloženih dokazih.
Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje na spremenjenost okoliščin je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatkih o odločilnih okoliščinah v času prejšnje določitve preživnine. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje ponovno ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068772
OZ člen 131.
povrnitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravno ravnanje policistov – policijska pooblastila – uporaba prisilnih sredstev – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – ravnanje oškodovanca
Škodne posledice je treba pripisati ravnanju tožnika, ki je preprečeval policistom izvršitev zakonite policijske naloge. Najprej se je upiral pasivno (pobeg pred policisti) potem pa aktivno, kar je pripeljalo do uporabe zakonsko predvidenih prisilnih sredstev, kot to predpisuje Pravilnik o policijskih pooblastilih. Do škode in škodnih posledic tožnika je prišlo zaradi izrednih okoliščin kot posledice pobega pred policisti in nazadnje aktivnega upiranja aretaciji.
ZIZ člen 196, 197, 197/1, 197/1-2, 197/1-3, 197/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZPIZ-1 člen 228. ZDS-1 člen 5. ZZVZZ člen 58. ZPSV člen 15, 15/1.
sklep o izročitvi nepremičnine – seznam izvršilnih naslovov – zadnje leto zapadle davščine – prispevki za socialno zavarovanje – prednost pri poplačilu – prodaja nepremičnine – poplačilo upnikov – Republika Slovenija kot upnik
Večina terjatev iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ izhaja iz klasičnih civilno in družinsko pravnih razmerij, medtem ko je terjatev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje drugačne narave, ker izhaja iz socialno zavarovalnega razmerja, ki ni predmet zasebnega urejanja, ampak gre za javnopravno razmerje. Republika Slovenija je upravičena nastopati kot upnica in zahtevati prednostno poplačilo terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, besedno zvezo "zapadle za zadnje leto" pa je treba razumeti tako, da se prednostno poplačajo tiste terjatve, za katere je podlaga za plačilo nastala v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, podlago pa predstavlja odločba pristojnega organa, s katero so terjatve ugotovljene in naložene v plačilo.
enako obravnavanje upnikov – stečajni upravitelj – razrešitev stečajnega upravitelja – zahteva o razrešitvi – izjava upravitelja – odločanje o razrešitvi – namen instituta razrešitve – vpliv upnikov na obseg stečajne mase – aktivnost upnikov v stečajnem postopku
Zaradi nepravilnega poziva upraviteljici, da se izreče o upnikovem predlogu za razrešitev, še ni začel teči prekluzivni rok za odgovor, zato tudi ni mogla priti z odgovorom v zamudo.
Namen pravnega instituta razrešitve upravitelja ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov.
Nepravilno ravnanje upraviteljice bi bilo glede na kompleksnost upnikovih očitkov mogoče ugotoviti le tako, da bi sodišče odločalo o utemeljenosti zahtevkov, za katere upnik šteje, da so podani pa jih je upraviteljica namenoma ali iz malomarnosti spregledala. To pa ni namen stečajnega postopka. Upnik ni niti trdil pa tudi ne dokazal, da bi sam opravil kakšno od možnih aktivnosti, s katero bi lahko uresničil svoj interes.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076422
ZZK-1 člen 3, 3/2, 3/2-3, 3/2-4. SPZ člen 105, 105/4. ZIZ člen 168, 168/1, 257, 257/1, 257/2, 258, 258/1, 258/1-1, 260, 260-1, 260/1-6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predhodna odredba – predznamba zastavne pravice – skupni del stavbe v etažni lastnini – pravica do izjave – obstoj nevarnosti – prisilna poravnava – domnevana nevarnost – zapadlost terjatve – obseg zavarovanja – dodatno zavarovanje
Ker je tudi (so)lastnina (posebnega) skupnega dela neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu, tak posebni del stavbe v etažni lastnini tudi v pravnem prometu deli usodo posameznega dela stavbe. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da so sporne nepremičnine lahko v samostojnem pravnem prometu.
Ker dopis banke potrjuje pritožbeno trditev, da je tožnikova terjatev že v celoti zavarovana z rubežem denarnih sredstev drugotožene stranke, ni nobene potrebe po dodatnem zavarovanju s predznambo zastavne pravice na nepremičninah drugotožene stranke.
nakup kmetijskega zemljišča – nevednost kupca glede statusa zemljišča – priposestvovanje – dobra vera
Bistveno je, kakšen status je sporno zemljišče imelo ob sklenitvi prodajne pogodbe, takrat pa je to nesporno bilo kmetijsko zemljišče. Ni pravno odločilna dobra vera kupca oziroma njegova nevednost, da gre za kmetijsko zemljišče, prav tako ne okoliščina, da je šlo le za 160 m2 od 5.173 m2, nerelevantno pa je tudi dejstvo, da toženka zemljišča ni uporabljala v kmetijske obdelovalne namene.
Ob dejstvu, da sporna prodajna pogodba sploh ni vsebovala zemljiškoknjižnega dovolila, je sodišče prve stopnje povsem upravičeno podvomilo v njegovo dobrovernost,
ZOdvT člen 15, 16, 19. ZOdvT tarifna številka 1110, 1112, 3100. ZPP člen 163, 163/1.
pravdni stroški – odvetniška tarifa – ponovljen postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku – nagrada za postopek – nagrada za sporazum
Nagrada za sporazum po tar. št. 1110 ZOdvT nastane v primeru, ko je odvetnik zaslužen za prekinitev spora ali odpravo negotovosti strank glede pravnega razmerja tako, da se sklene pogodba. Pomembno pri tem torej je, da se spor v posledici sodelovanja odvetnika prekine. Ne zadostuje zgolj prizadevanje.
Odvetnik bo dobil del nagrade za (nov) postopek samo v primeru, če bo vrednost predmeta obravnavanja v ponovljenem postopku višja.
Odvetnik je upravičen do nagrade za (en) narok tudi v ponovljenem postopku.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068780
SPZ člen 73, 75, 83. ZPP člen 154, 154/2, 185, 185/2.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – prepovedana imisija – pravica odstraniti veje sosedovega drevesa – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – razlogi o odločilnih dejstvih – stroški postopka
Obveznost toženke za znižanje krošenj orehovih dreves ima podlago v določbah 73. in 75. člena SPZ ter določbi 83. člena SPZ, ki jih je smiselno uporabiti v primeru negatorne tožbe med pravdnima strankama kot lastnikoma sosednjih nepremičnin. Navedene določbe sicer urejajo direktne imisije oziroma poseganja v sosednjo nepremičnino, a iz njih sledi, kakšno naj bi bilo razumno ravnanje v okvirih sosedskega prava in prepovedi medsebojnega vznemirjanja ter prepovedanih imisij.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0073869
OZ člen 131, 177.
kršitev pravice do zasebnosti – poseg v čast in dobro ime – namen zaničevanja – pravica do svobode izražanja – objava sodbe – plačilo odškodnine
Učinkovito zagotavljanje pravice do svobode izražanja se navzlic mejam, ki jih tej pravici zarisujejo pravice drugih, izključuje s pristopom, ki bi pisca ali govorca preko razumnih meja (tj. pikolovsko) omejeval zgolj zaradi ene izmed možnih razlag besednega sporočila. Ob razmejitvi med pravico do svobode izražanja in katero izmed pojavnih oblik splošne osebnostne pravice (pravica do zasebnosti, pravica do lastne podobe, čast in dobro ime itd.) je zato treba upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
Ne glede na to, da je bila tožnica (sicer inšpektorica) v spornem članku označena s polnim imenom in priimkom, ne gre za protipraven poseg v njeno pravico do zasebnosti in do časti in dobrega imena. Tožnica je bila namreč omenjena le kot oseba, zoper katero je bila podana kazenska ovadba, iz naslova in besedila članka pa je razvidno, da je bil cilj le opozoriti na spor med davčno upravo in drugim inšpektorjem. Da bi lahko kdo razumel sporen zapis v članku kot žaljiv, bi morala biti sporna stavka povsem iztrgana iz konteksta.
Ker mora tožba poleg določenega zahtevka med drugim obsegati tudi dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, sodišče tožbeni zahtevek zavrne, kadar iz v tožbi navedenih navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (tako imenovana nesklepčnost tožbe).
Ker je bila glavnica vrnjena, gre pri uveljavljani terjatvi za vprašanje vrnitve plodov (zasežene stvari) oziroma občasnih terjatev (obresti), ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih. Taki zahtevki pa zastarajo v treh letih od vrnitve stvari (glavnice) tako po drugem odstavku 96. člena SPZ, kolikor jih jemljemo kot plodove, oziroma po prvem odstavku 347. člena OZ (zastaranje občasnih terjatev), kolikor jih jemljemo kot občasne terjatve.