pravočasno plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - začetek teka roka roka za plačilo sodne takse
Rok plačila, določen v plačilnem nalogu, začne v primeru, ko je zoper plačilni nalog vložen ugovor, teči šele, ko je stranka seznanjena s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi ugovora in s tem s pravilnostjo plačilnega naloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – malomarno ravnanje
Tožnik je z izdajo otroške vozovnice potnici kršil navodila pri uporabi kasirne naprave na avtobusu. Kljub navedenemu ni ravnal malomarno, saj je bil pod stresom. Prav tako tožnik ni imel razloga si prisvojiti inkasa v zvezi s sporno vozovnico, saj je na postaji opazil kontrolorja, zato ni bilo v njegovem namenu, da bi takrat izdal napačno vozovnico. Z ozirom na navedeno tožena stranka razloga iz določbe druge alinee prvega odstavka 111. člena ZDR ni dokazala, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZFPPIPP člen 59, 59/3, 59/4, 296, 296/1, 298, 298/1.
prijava terjatev – zamuda roka za prijavo terjatev – terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka – pridobitev terjatve po poteku roka za prijavo
Upnik je terjatev pridobil šele po izteku roka za prijavo, čeprav je terjatev sama nastala do začetka stečajnega postopka. Upnik je okoliščine nastanka in pridobitve prijavljene terjatve opisal v prijavi, ki so po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena. ZFPPIPP posebej ne ureja takšnega izjemnega položaja, ki bi nastal neodvisno od upnika, zato take okoliščine terjajo drugačno odločitev ob morebitni analogni uporabi drugih določb ZFPPIPP, ki urejajo podobne primere.
razlaga pogodb – razlagalna pravila – razlaga splošnih pogojev nezgodnega zavarovanja in tabele invalidnosti
Če pogodbenika pogodbo ali njena posamezna določila različno razlagata, mora sodišče vsebino pogodbe ali posameznih določil ugotavljati v okviru trditev in dokaznih predlogov, ki jih stranki v zvezi z materialno podlago podajata. Če teh trditev in dokaznih predlogov ni, se pogodbena določila uporabijo tako, kot se glasijo; v primeru nejasnosti se uporabijo razlagalna pravila.
Tožnik je prejemal plačo skladno s pogodbo o zaposlitvi. Do plačila stimulacije bi bil upravičen le v primeru uspešnega poslovanja tožene stranke in dobrega dela tožnika. Ker ti pogoji za plačilo stimulacije niso bili izpolnjeni, je tožnikov zahtevek za plačilo stimulacije neutemeljen.
bolniški stalež – nevšečnosti med zdravljenjem – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Bolniški stalež sam po sebi namreč ni okoliščina, ki utemeljuje odškodnino. Šele če bi tožnica zatrjevala neugodje zaradi staleža (npr. nevšečnosti pri delodajalcu...), bi bil bolniški stalež lahko pravno pomembno dejstvo pri določitvi odškodnine.
Ker mora tožba poleg določenega zahtevka med drugim obsegati tudi dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, sodišče tožbeni zahtevek zavrne, kadar iz v tožbi navedenih navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (tako imenovana nesklepčnost tožbe).
Ker je bila glavnica vrnjena, gre pri uveljavljani terjatvi za vprašanje vrnitve plodov (zasežene stvari) oziroma občasnih terjatev (obresti), ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih. Taki zahtevki pa zastarajo v treh letih od vrnitve stvari (glavnice) tako po drugem odstavku 96. člena SPZ, kolikor jih jemljemo kot plodove, oziroma po prvem odstavku 347. člena OZ (zastaranje občasnih terjatev), kolikor jih jemljemo kot občasne terjatve.
nakup kmetijskega zemljišča – nevednost kupca glede statusa zemljišča – priposestvovanje – dobra vera
Bistveno je, kakšen status je sporno zemljišče imelo ob sklenitvi prodajne pogodbe, takrat pa je to nesporno bilo kmetijsko zemljišče. Ni pravno odločilna dobra vera kupca oziroma njegova nevednost, da gre za kmetijsko zemljišče, prav tako ne okoliščina, da je šlo le za 160 m2 od 5.173 m2, nerelevantno pa je tudi dejstvo, da toženka zemljišča ni uporabljala v kmetijske obdelovalne namene.
Ob dejstvu, da sporna prodajna pogodba sploh ni vsebovala zemljiškoknjižnega dovolila, je sodišče prve stopnje povsem upravičeno podvomilo v njegovo dobrovernost,
potni stroški – priča – plačilo potnih stroškov priči – listina – pribava listine s strani sodišča
Tožnica je okoliščine (da je pred zaslišanjem videla pričo na avtocestnem počivališču, ko se je peljala kot sopotnik v osebnem avtomobilu druge priče) zaznala neposredno pred samim narokom, na katerem je priča priglasila stroške. Na naroku je torej tožnica že imela možnost navesti zadevne okoliščine, ki je ni izkoristila, zato je pritožbeno sklicevanje nanje prepozno.
Tožnica neutemeljeno kot dokaz predlaga, da naj sodišče samo pridobi razpored služb policijske postaje, saj ni izkazala, da sama ni mogla pridobiti razporeda.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068780
SPZ člen 73, 75, 83. ZPP člen 154, 154/2, 185, 185/2.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – prepovedana imisija – pravica odstraniti veje sosedovega drevesa – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – razlogi o odločilnih dejstvih – stroški postopka
Obveznost toženke za znižanje krošenj orehovih dreves ima podlago v določbah 73. in 75. člena SPZ ter določbi 83. člena SPZ, ki jih je smiselno uporabiti v primeru negatorne tožbe med pravdnima strankama kot lastnikoma sosednjih nepremičnin. Navedene določbe sicer urejajo direktne imisije oziroma poseganja v sosednjo nepremičnino, a iz njih sledi, kakšno naj bi bilo razumno ravnanje v okvirih sosedskega prava in prepovedi medsebojnega vznemirjanja ter prepovedanih imisij.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068772
OZ člen 131.
povrnitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravno ravnanje policistov – policijska pooblastila – uporaba prisilnih sredstev – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – ravnanje oškodovanca
Škodne posledice je treba pripisati ravnanju tožnika, ki je preprečeval policistom izvršitev zakonite policijske naloge. Najprej se je upiral pasivno (pobeg pred policisti) potem pa aktivno, kar je pripeljalo do uporabe zakonsko predvidenih prisilnih sredstev, kot to predpisuje Pravilnik o policijskih pooblastilih. Do škode in škodnih posledic tožnika je prišlo zaradi izrednih okoliščin kot posledice pobega pred policisti in nazadnje aktivnega upiranja aretaciji.
obnova postopka – sklep o denarni kazni – nedenarna terjatev - opustitev rabe – ugovor tretjega – analogija s kazenskim postopkom – restriktivna razlaga
ZIZ govori o sklepu o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, česar ni mogoče širiti na primere, ko je dolžniku naloženo plačilo denarne kazni.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ker ni preizkusilo izpodbijane ocene letne delovne uspešnosti tožnice (javne uslužbenke) po vsebini, zaradi česar ni imelo razlogov, da se sprejem ocene ponovno naložilo toženi stranki.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. OZ člen 376, 381. ZIZ člen 17.
omejitev teka zamudnih obresti – pravočasna odločitev o pravicah ZPIZ – odškodnina v višini zamudnih obresti – posebna oblika odškodnine – glavnica – ne ultra alterum tantum – časovne meje pravnomočnosti – procesne obresti
Kot izhaja iz obrazložitve izvršilnega naslova, kar med strankami ni sporno, prisojeno predstavlja odškodnino, ki jo je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dolžan plačati upniku po drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1, v katerem zakon vzpostavlja odgovornost za posledico, na podlagi katere je zavod, ne glede na svojo krivdo, dolžan upravičencu izplačati odškodnino, ki je navzgor omejena z višino obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil (moral biti) izplačan, če bi bila že odločba na prvi stopnji ustrezna, pa do izvršitve ustrezne odločbe. Ker gre torej v konkretni zadevi za plačilo odškodnine, katere temelj je določen v drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1 in ne v določbah OZ, ni mogoče uporabiti pravila iz 376. člena OZ.
Višje delovno in socialno sodišče v drugem in tretjem odstavku izreka izvršilnega naslova dolžniku ni naložilo plačilo glavnice v smislu običajne glavnice kot odmene za neko storitev, niti ne kot glavnico v smislu višine odškodnine, temveč je naložilo plačila odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, kar predstavlja glavnico kot tako. Zamudne obresti tečejo do dejanske izvršitve ustrezne odločbe, kar pa dolžnik ni ugovarjal.
Ker sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov, sodišče prve stopnje tudi v primeru ugotovitve ničnosti darilne pogodbe ne bi moglo sâmo, brez ustreznega zahtevka, vzpostaviti pravilnega zemljiškoknjižnega stanja. Ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v tožbi zatrjevala, da je darilna pogodba nična, ker je navidezna in prikriva prodajno pogodbo, zahtevka v zvezi s slednjo pogodbo pa ni postavila, niti ni zahtevala ugotovitve neveljavnosti vknjižbe niti vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, je tožba v celoti nesklepčna.
ZZZDR člen 55, 57, 57/1, 59, 59/1. ZPP člen 2, 163, 180, 180/1, 214.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – zakonska domneva – trditvena podlaga – stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov
Predmetna nepremičnina je v zemljiško knjigo vpisana kot skupno premoženje, zato zadošča, da je tožnica (upnica) navajala le, da predlaga določitev deleža (dolžnika) na skupnem premoženju s sklicevanjem na zakonsko domnevo.
Pri oprostitvi je stranka prosta plačila sodne takse, medtem ko se pri odlogu obveznost plačila le odloži predvidoma do konca postopka. To pa pomeni, da stranka ni prosta obveznosti plačila sodne takse.
Glede na navedeno razliko med oprostitvijo in odlogom plačila sodne takse so tudi pogoji za odlog plačila sodne takse drugačni od pogojev za oprostitev plačila sodne takse.
tožba na izpraznitev stanovanja – aktivna legitimacija – tožnik kot lastnik stanovanja – lastninska pravica v pričakovanju
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa so v spornem (relativnem) razmerju do toženke na tožnico že prešla lastninskopravna upravičenja, zaradi katerih v tem okviru uživa tudi polno varstvo pred toženkinim posegom v njeno pravico imeti stanovanje v posesti (vrnitveni zahtevek).
ZDR člen 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – minimalni odpovedni rok - odpravnina
ZDR v 4. alineji 2. odstavka 92. člena določa, da je minimalni odpovedni rok 120 dni, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi poslovnih razlogov in ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
Pri računanju minimalnega odpovednega roka, zgolj zaradi tega, ker je bil tožnik v vmesnem obdobju, od uvedbe stečaja nad toženo stranko, do ponovne zaposlitve pri toženi stranki, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, ni mogoče zaključiti, da ni podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Bistveno je namreč, da je šlo v tožnikovem primeru za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.