ZIZ člen 9, 17, 20, 20.a, 21, 40. ZN člen 4. ZPP člen 98, 98/5.
pritožba – pooblaščenec - pooblastilo – predložitev pooblastila zavrženje pritožbe – zadolžnica – izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis
Oba postopka (pravdni oziroma izvršilni) se tako bistveno razlikujeta v njuni procesni ureditvi glede pomena in vloge pisnega pooblastila za zastopanje upnika (tožnika). Postopek izvršbe lahko skratka teče brez predložitve pooblastila za upnika. Pri tem ZIZ v členu 9 določa, da je tudi v postopku izvršbe in zavarovanja pravno sredstvo pritožba (poleg ugovora), z ničemer pa ne spreminja načelne določbe iz člena 40 ZIZ, da pooblastila v postopku izvršbe k predlogu za izvršbo ni treba predložiti.
Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da ima zadolžnica le dokazno funkcijo in da ne predstavlja pravnega posla kot podlage dolžnikove obveznosti. Vendar listine ni mogoče presojati zgolj po nazivu, ampak po njeni vsebini. V tem primeru je sestavljena v obliki notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti. Izvršljiv notarski zapis je eden od izvršilnih naslovov, predvidenih v členu 17 ZIZ. V skladu s členom 20a ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. V skladu s členom 21 ZIZ je primeren za izvršbo tisti izvršilni naslov, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V skladu s členom 4 Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) je notarski zapis izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.
Izpodbojno je tisto dejanje, ki se negativno odraža na dolžnikovo premoženje. Zadostuje golo dejstvo, da so upniki prikrajšani. Pravno dejanje, na podlagi katerega je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, je torej dejanje dolžnika, zaradi katerega ima upnik boljši položaj, kot bi ga imel, če bi svojo terjatev uveljavljal v stečajnem postopku.
Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik nastopil posest na sporni nepremičnini že leta 1987, bi moralo upoštevali tudi Zakon o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR)(1), ki je veljal v tem času in
ki je v drugem odstavku 28. člena določal, da pridobi dobroverni in zakoniti posestnik nepremične stvari, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. Tako je sicer pravilna odločitev, da je tožnik pridobil lastninsko pravico na predmetni nepremičnini na originaren način na podlagi zakona, s priposestvovanjem po izteku desetih let (43. člen SPZ v zvezi s drugim odstavkom 28. člena ZTLR), vendar že leta 1997 in ne šele z dnem 1. 1. 2003, ko je v veljavo stopil SPZ, saj se je priposestvovalna doba iztekla pred uveljavitvijo navedenega zakona in je zato tožnik upoštevajoč prvi odstavek 266. člena SPZ svojo lastninsko pravico obdržal tudi z uveljavitvijo SPZ, ki je dobrovernega in zakonitega posestnika po ZTLR izenačil z dobrovernim lastniškim posestnikom po tem zakonu (drugi odstavek 269. člena SPZ).
stavbna pravica – lastniška stavbna pravica – razlaga zakona
Iz zakonskega besedila 256. člena SPZ, ki določa, da je stavbna pravica pravica imeti v lasti zgrajeno stavbo nad ali pod tujo nepremičnino, je mogoče neposredno in jasno razbrati, v čem je pravno pravilo in njegov pomen, torej da je stavbno pravico mogoče ustanoviti na tuji in ne na lastni nepremičnini.
V zadevi je bistvenega pomena ugotovitev sodišča prve stopnje, da škodni dogodek ni posledica delovanja črpalke, ampak da je škoda nastala izključno zaradi njenega zagona.
Prodajna pogodba in sočasen dogovor o pobotu terjatve na plačilo kupnine iz te prodajne pogodbe tvorita ekonomsko celoto. Že v času sklenitve prodajne pogodbe je namreč namen strank takšen, da upnik (kot kupec) svoje obveznosti ne bo izpolnil s plačilom kupnine, temveč s pobotom svoje terjatve nasproti dolžniku iz osnovne pogodbe.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, po katerem je mogoče izpodbijati tudi pravno dejanje pobota, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi.
Zmotno je stališče, za katerega se smiselno zavzema pritožnica, da bi moral organizator maratona zagotoviti udeležencem le-tega absolutno varnost, t.j. da na maratonu ne glede na pravilnost ravnanja udeležencev ne bi prihajalo do poškodb. Takšna zahteva bi bila pretirana. Iz navedenega pa izhaja nadaljnje stališče, da za škodo, ki jo kolesarju povzroči drug kolesar, organizator maratona odgovarja zgolj v primeru, če je ravnanje neposrednega povzročitelja škode posledica opustitve varnostnih ukrepov oziroma neizpolnitve zahtev, ki jih organizatorju nalagajo pravila in predpisi stroke.
OZ člen 564. ZPP člen 184, 184/2, 185, 185/1, 185/7.
sprememba tožbenega zahtevka – privolitev v spremembo tožbe - odločitev o spremembi tožbe - podredni tožbeni zahtevek – pogodba o preužitku – preživnina
Kljub zgoraj opisanemu pravilnemu prvostopnemu stališču, da gre pri tako postavljenem podrednem tožbenem zahtevku za spremembo tožbe, pa je sodišče prve stopnje postopalo procesnopravno napačno, ko o spremembi tožbe v obliki podredno postavljenega tožbenega zahtevka ni odločalo. O njem namreč ni izdalo niti procesne niti materialnopravne odločitve, čeprav bi vsaj eno od njiju moralo izdati.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – predmet postopka – vrednosti prodane opreme
Tožeča stranka vrednosti prodane opreme pri obračunu višine terjatve v tej zadevi ni upoštevala, niti je glede na splošne pogoje ni bila dolžna upoštevati. Navedbe tožene stranke, da naj bi bila vrednost prodane opreme po pogodbi o finančnem leasingu višja od domnevno upoštevane, so zato za odločitev v tej zadevi irelevantne. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka z v predlogu za obnovo postopka navedenimi novimi dejstvi in dokazi ne more zase doseči ugodnejše odločbe.
rok za vložitev pritožbe – podaljšanje roka – napoved pritožbe – zaseg motornega vozila – nujna zadeva – sodne počitnice
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo predmetno zadevo, v kateri je bilo obdolžencu zaseženo motorno vozilo, kot nujno v smislu 83. člena ZS in da zato tudi v času sodnih počitnic med 15. julijem in 15. avgustom v tej zadevi tečejo procesni roki, saj je podlaga za takšno ravnanje prvostopenjskega sodišča podana v 209. členu ZP-1, ki določa, da v postopkih pred sodiščem štejejo kot nujne zadeve, v katerih sodišča opravljajo naroke in odločajo tudi v času od 15. julija do 15. avgusta (83. člen Zakona o sodiščih) zadeve, v katerih je storilec pridržan, zadeve, v katerih so udeleženi tujci, zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo, zadeve, v katerih je zaseženo hitro pokvarljivo blago ter zadeve iz 201. člena ZS.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003203
ZP-1 člen 202d, 202d/6, 202d/8, 202e, 202e/2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program – preklic odložitve
Če storilec svojih obveznosti po sklepu o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izpolnjuje v rokih, so zakonske posledice jasne in se s sklicevanjem na razloge subjektivne narave za opustitev izpolnitve obveznosti tem posledicam ni mogoče izogniti.
podjemna pogodba – izvedba del na ključ – vsebina del – obseg naročenih storitev – trditveno breme – informativni dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Vsebina del je bistvena za zaključek, ali je tožeča stranka s spornim računom zaračunala dela v obsegu naročenih storitev (zajetih v dogovoru o izvedbi na ključ) ali izven tega. Tožeča stranka trditvenemu bremenu v zvezi z navedenim ni zadostila. Angažiranje izvedenca ustrezne stroke, ki bi dopolnil (sicer pomanjkljive) navedbe tožeče stranke pa je nedopustno. Gre namreč za primer nedovoljenega informativnega dokaza, torej dokaza, katerega cilj je nadomestitev trditev tožeče stranke, saj naj bi izvedenec ugotovil dejstva (vsebina izvedenih del), ki bi jih lahko izven postopka spoznala in v postopku navedla že sama tožeča stranka.
odgovornost športnika - kršitev pravil športne igre - nogomet
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo z značilnostmi nogometne igre na tekmi in tudi pravilno navedlo, da velja, da tisti, ki se udeleži takšne igre, tudi privoli, da mu lahko pri tem nastane škoda. V nasprotnem primeru igra ne bi bila smiselna in bi bila preveč rizična za igralce. Vendar pa vsak način igranja ni dovoljen, zato mora pravo kot sistem norm posegati tudi na športno področje.
ZIZ člen 53. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16.12.2010.
izvršba na nepremičnino – položaj hipotekarnega dolžnika – položaj stranke v postopku – lastništvo nepremičnine
Situacija, ko je lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet izvršilnega postopka in ki ob pričetku izvršilnega postopka ni bila vpisana v zemljiško knjigo, vknjižena v zemljiško knjigo tekom izvršilnega postopka na osebo, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, daje tej osebi v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16.12.2010 procesni položaj stranke – dolžnika, zato ji gre pravno varstvo kot dolžniku.
sporna dejstva - velikost dednega deleža – prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
ZD v prvem odstavku in 3. točki drugega odstavka 210. člena zapuščinskim sodiščem nalaga, da takrat, ko se med zapuščinskim postopkom ugotovi, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je (med drugim) odvisna tudi velikost dednega deleža, kar pomeni tudi takrat, kadar nastopi spor, ki se tiče vrednosti zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, zapuščinski postopek prekinejo in dediča, katerega pravico štejejo za manj verjetno, napotijo na pravdo (člen 213 ZD).
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – stroški postopka
Če je predlagatelj prisilne namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (doma upokojencev) ta zavod, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 45/3, 48, 48-5, 52, 52/1, 52/1-1, 52/2, 52/3, 52/5, 53, 53/1, 53/1-3.
nagrada izvedencu - odmera nagrade - prekinitev postopka zaradi stečaja - tek procesnih rokov - ovira na strani ene stranke
Procesni roki prenehajo teči za obe stranki le v primeru, če je postopek prekinjen zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje. Drugače pa je, če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, npr. smrti ali prenehanja pravne osebe oziroma stečaja. V tem primeru roki ne prenehajo teči za drugo stranko, vendar pa, dokler traja prekinitev, opravljena pravna dejanja nimajo učinka proti tisti stranki, pri kateri je prišlo do ovire, ki je povzročila prekinitev postopka.