pravočasnost trditev stranke – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sicer izdalo sklep o ugovoru zoper začasno odredbo brez naroka, vendar pa, če bi bil slednji opravljen, bi glede na 1. odst. 286. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, tožeča stranka tudi še na njem imela možnost podati navedbe in predlagati dokaze. Zato njenih trditev, podanih v odgovoru na ugovor, ni mogoče šteti kot prepoznih.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – strah – skaženost – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo – dnevnice – izgubljen zaslužek – rentni zahtevek – valorizacija -
Tožnik niti v tožbi in pravočasno v postopku na prvi stopnji izrecno ni zatrjeval, da so dnevnice predstavljale del plače. Namen in pomen dnevnice opredeljujejo predpisi delovnega prava, ki je ne opredeljujejo kot sestavni del plače delavca, temveč je njen namen v povrnitvi njegovih stroškov prehrane na terenu ali na službeni poti izven sedeža delodajalca, ki mu je slednji ne zagotavlja. To pa pomeni, da se delavčevo premoženje v takšnih primerih lahko poveča za razliko med izplačano dnevnico in dejanskimi stroški prehrane, kar bi bilo treba upoštevati kot njegov prihodek pri izračunanju premoženjske škode oziroma rentnega zahtevka.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda – stroški postopka
Če je predlagatelj prisilne namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (doma upokojencev) ta zavod, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.
odgovornost športnika - kršitev pravil športne igre - nogomet
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo z značilnostmi nogometne igre na tekmi in tudi pravilno navedlo, da velja, da tisti, ki se udeleži takšne igre, tudi privoli, da mu lahko pri tem nastane škoda. V nasprotnem primeru igra ne bi bila smiselna in bi bila preveč rizična za igralce. Vendar pa vsak način igranja ni dovoljen, zato mora pravo kot sistem norm posegati tudi na športno področje.
pogodba o izvedbi del – napaka – odstop od pogodbe – plačilo za delo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravno pomembno je, da je imel opravljeni posel tožene stranke takšno napako, da je bilo delo neuporabno, spričo česar je tožeča stranka v skladu z določbo 638. člena OZ lahko odstopila od pogodbe. Nastop tega pravnega dejstva (razveza pogodbe) pa je povzročil nastanek kondikcijskega zahtevka pogodbene stranke (tožeče stranke), ki je pred razvezo pogodbe opravila sporno izpolnitev, to je pogodbeno plačilo za delo v višini 58.000,00 EUR (tretji odstavek 190. člena OZ).
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 270, 270/1, 270/1-1, 270/2.
izpodbijanje pravnih dejanj – objektivni pogoj izpodbojnosti – blokada računa – nelikvidnost – subjektivni element izpodbojnosti – zamuda pri poslovanju
14 dnevna blokada računa (sama po sebi) še ni dovolj za izkaz obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti. Za ugotovitev slednjega je bistveno, da okoliščine izkazujejo stanje dolžnikove trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti. Blokada transakcijskega računa sicer kaže na to, da v tistem trenutku na transakcijskem računu ni bilo zadosti denarnih sredstev, vendar to (še) ne dokazuje, da je imetnica tega računa insolventna v skladu s 14. členom ZFPPIPP.
ZIZ člen 53. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16.12.2010.
izvršba na nepremičnino – položaj hipotekarnega dolžnika – položaj stranke v postopku – lastništvo nepremičnine
Situacija, ko je lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet izvršilnega postopka in ki ob pričetku izvršilnega postopka ni bila vpisana v zemljiško knjigo, vknjižena v zemljiško knjigo tekom izvršilnega postopka na osebo, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, daje tej osebi v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16.12.2010 procesni položaj stranke – dolžnika, zato ji gre pravno varstvo kot dolžniku.
Toženec je izdal bianco menico za zavarovanje svojih poroštvenih obveznosti iz vseh kreditnih, garancijskih in drugih pogodb, sklenjenih med tožnico in družbo I. d.o.o. V menični izjavi je pooblastil tožnico za izpolnitev menice. Z izpolnitvijo menice je toženec postal menični dolžnik, ne pa avalist.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom – prisilna hospitalizacija
V pravico do prostovoljnega zdravljenja je mogoče poseči le zaradi odvrnitve nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni povzroča ali utegne povzročiti sebi ali drugim ali z namenom odpraviti razloge, zaradi katerih je bilo zdravljenje odrejeno.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 21, 21/1, 42, 55, 55/1, 55/1-2. ZJSRS člen 21d, 21d/3, 28.
izvršilni naslov – odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS – sodna poravnava – zakonske zamudne obresti – pravica do zakonskih zamudnih obresti
V izvršilnem postopku se ne odloča o temelju ali višini terjatve, temveč o njeni izterjavi zaradi neprostovoljnega plačila.
Dokler ne bo pravnomočno odločeno o znižanju preživnine, jo je dolžnik dolžan poravnavati v zneskih, določenih s sodno poravnavo, saj njena veljava (in učinek) ni prenehala.
Pravica do zakonskih zamudnih obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če izvršilni naslov ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - način določanja višine odškodnine - pomen zadeve za stranko
Določba 16. čl. ZVPSBNO ne predpisuje takšnega načina določanja odškodnine, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je glede na zakonske kriterije odmerilo odškodnino, nato pa jo zmanjšalo oziroma zvišalo za določen odstotek glede na pomen zadeve za stranko.
predhodna odredba – domneva o podani nevarnosti - listina, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
S predložitvijo pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnin ter predložitvijo računa, ki ga je dolžnik zavrnil, je upnik z verjetnostjo izpodbil trditve dolžnika iz ugovora zoper sklep o izvršbi, da s tožnikom nista v nobenem poslovnem odnosu ter izkazal verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – enotna odškodnina – odškodnina za dodatno obliko škode
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Pri tem se upošteva vse okoliščine primera kot so npr. trajanje pripora, skrb zaradi morebitne obsodbe, prizadetost časti in ugleda, odmevnost v javnosti, odnos okolja do oškodovanca po odvzemu prostosti, morebitne zdravstvene posledice, strah itn. Ni izključeno, da lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko škode, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine za neutemeljen pripor izredno redek.
stvarna pristojnost – delovni spor – civilnopravno razmerje fizičnih oseb – odškodninski spor – kršitev osebnostnih pravic – mobing – prepoved trpinčenja na delovnem mestu
Tožnik je v tožbi navedel, da so mu bile z (opisanimi) dejanji toženca kršene osebnostne pravice, in sicer pravica do dobrega imena in časti, pravica do dostojanstva in pravica do duševne celovitosti. V zadevnem primeru torej ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, ampak gre za civilnopravni odškodninski spor med fizičnima osebama, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
zapuščina brez dedičev – omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove – pravočasnost ugovora – uveljavljanje ugovora v pravdi
Tudi v primeru, ko zapuščina brez dedičev postane last RS, velja omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do vrednosti podedovanega premoženja. Glede na to, da je bila toženka o pravdi obveščena šele s prejemom zamudne sodbe, takšen materialnopravni ugovor lahko uveljavlja šele v pritožbi. O njenem ugovoru je treba odločiti v pravdi, saj bo v kasnejši izvršbi prepozen.
Da bi se upnik izognil ustavitvi izvršbe na premičnine, bi moral kljub predlaganemu odlogu izvršbe pred potekom trimesečnega roka predlagati ponovni rubež, saj odlog izvršbe vpliva zgolj na potek same izvršbe, ne pa na tek izvršilnega postopka.
Med nedopustnim ravnanjem delavca tožene stranke (zaradi katere je prišlo do nastanka prometne nesreče, v kateri je bila hudo poškodovana tožnikova žena in v kateri je izgubil še nerojenega otroka) in tožniku nastalo izgubo zaslužka (ker je moral zaradi ženinega poškodovanja v nesreči, ki jo je povzročil delavec tožene stranke, opustiti podoktorsko usposabljanje na Inštitutu T) ni adekvatne vzročne zveze.
Če zatrjevani škodni dogodek ni bil (objektivno) predvidljiva posledica takšnega nedopustnega ravnanja, potem dejanje povzročitelja škode ni v adekvantni (pravno zadostni) vzročni zvezi.
Ob dejstvu, da zakonca živita v zakonski in življenjski skupnosti, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožniku iz naslova potnih stroškov, parkirnin in cestnin, nastalih v zvezi s prevozi žene v razne zdravstvene ustanove, prisodilo znesek 461,85 EUR.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da upnik dokaže obstoj neodplačnega dejanja, tožena stranka pa se lahko brani le z dokazom, da dolžnik ni vedel/mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073836
SPZ člen 48, 100. ZPP člen 286.
izločitev iz zapuščine - dogovor o skupni gradnji - dokazna ocena - skupno premoženje - aktivna legitimacija - pravočasno navajanje dejstev
Tožnik je uspel dokazati, da je z zapustnico (kot zemljiškoknjižno lastnico) sklenil dogovor o skupni gradnji, na podlagi katerega bi pridobil solastniški delež na nepremičnini skladno v obsegu svojih vlaganj. Takšen solastniški delež zato ne sodi v zapuščino po pokojni, saj je last tožnika.
Pravice, ki se nanašajo na skupno premoženje, lahko uveljavlja le eden od (zunaj)zakonskih partnerjev.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5. ZPP člen 7, 7/1.
oprostitev plačila sodne takse – stroški postopka – uspeh s pritožbo – udeležba nasprotne stranke v postopku – smiselna uporaba določb ZPP
V postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače.
Nasprotna stranka v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks ni udeležena, zato uspeh drugega tožnika s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne pomeni tudi neuspeha tožene stranke, kot to velja v pravdnem postopku. Zato v postopku odločanja po določbah ZST-1 smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka ni možna. S tem pa se izkaže, da nosita oba tožnika, ne glede na uspeh s pritožbo, vsak svoje pritožbene stroške.