Tožniku je bila denarna socialna pomoč zaradi namenske porabe sredstev utemeljeno dodeljena v funkcionalni obliki (boni, naročilnice, plačila računov), zato je tožbeni zahtevek na izplačilo denarne socialne pomoči v denarju neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za obnovo postopka – stroški postopka – spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Tožnica je predlagala obnovo postopka v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato bi moralo sodišče prve stopnje odločati o stroških postopka na podlagi določil 41. člena ZDSS-1, ki v 5. odstavku izrecno določa, da delodajalec – tožena stranka krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.
ZPP člen 216, 216/1, 252, 252/2, 252/2, 287, 287/1, 289, 289/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/1, 45/3.
nagrada in stroški cenilca - strokovna neodvisnost cenilca - vezanost na navodila in sklep sodišča o procesnem vodstvu - odločanje po prostem preudarku
Sodni cenilec je vezan na navodila sodišča glede obsega izvedbe cenitve. S tem se ne posega v njegovo strokovno neodvisnost, ampak sodišče izvaja procesno vodstvo, v okviru katerega tudi določa obseg dokazovanja. Sodišče samo presodi, ali se bo cenilcu dovolil vpogled v spis.
Sodišče je pooblaščeno, da v primeru, ko bi se količina strani dodatne dokumentacije mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami odloči o višini nagrade po prostem preudarku.
Ker je bila tožnikova pritožba zoper odločbo imenovanega zdravnika, da se mu bolniški stalež zaključi, prepozna, je ta odločba postala dokončna in pravnomočna, zato utemeljenosti zaključka bolniškega staleža v sodnem postopku ni mogoče presojati.
ZPIZ-1 člen 66, 91, 93, 93/1, 156, 156/5, 159/1, 160.
pravica do dela v skrajšanem delovnem času – pravica do premestitve
Tožnika, ki je v svojem poklicu zmožen delati le štiri ure dnevno na delovnem mestu, ki ne zahteva globinskega vida, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela na drugem delovnem mestu, ki ne zahteva globinskega vida, v skrajšanem delovnem času (štiri) ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine.
Tožba ni v celoti sklepčna, ker iz zatrjevanega dejstva, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen 4 leta, 6 mesecev in 18 dni ne izhaja vtoževana posledica, to je pravica do takšne odpravnine in odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, kakršna gre delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, zato glede nesklepčnega dela tožbenega zahtevka ni bil izpolnjen pogoj, ki je za izdajo zamudne sodbe določen v 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP. Ta kot pogoj za izdajo zamudne sodbe določa, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – soprispevek – odmera višine odškodnine
Delo na montaži turbine v strojnem jašku, globokem 70 metrov ter na vlažni in spolzki podlagi zaradi kondenza je nevarno delo, oziroma gre pri takšnih opravilih za nevarno dejavnost. V tej zvezi so tveganja za poškodbe delavcev velike, ker se izvaja delo v zelo težkih pogojih in globini, ko obstoji velika možnost zdrsov in padcev, posebno v konkretnem primeru, ko je bila po izpovedbi varnostnega inženirja cev, na kateri je izvajal dela tožnik, vlažna, pri čemer varnostnega pasu ni bilo mogoče uporabljati, saj ga ni bilo možno vpeti, pa tudi sicer bi ta oviral delavca pri gibanju, zaradi česar bi bila podana še večja nevarnost za poškodbe.
oprostitev plačila sodne takse – slabo finančno stanje – trenutno slabše finančno stanje – obročno plačevanje sodne takse
Upoštevaje dejstvo, da gre za aktivno družbo, ki le trenutno nima sredstev za plačilo sodne takse, bo glede na ugotovljeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanjetožeča stranka sposobna obročnega plačila sodne takse v mesečnem znesku 160,00 EUR brez ogrožanja svoje dejavnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazna ocena
Tožena stranka je tožniku (policistu) očitala, da je sestavil uradni zaznamek o ugotovitvi prometne nesreče, v katerem je navedel podatke, za katere je vedel, da niso resnični (tožnik naj bi vedel, da poškodbe na vozilu niso nastale obravnavanega dne). Ker tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik storil očitano kršitev, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSPJS člen 3.
razporeditev – razlike v plači – obveznost plačila – vojaški uslužbenec – bistvena kršitev določb postopka – določitev plač
Z uveljavitvijo ZSPJS je prišlo do sistemske spremembe na področju določitve, obračunavanja in tudi izplačevanja plač. Z uveljavitvijo citiranega predpisa se je plača javnih uslužbencev oziroma oseb, za katere velja ZSPJS, določala s plačnim razredom in ne več s količnikom. Glede na to tožnik za obdobje od 1. 8. 2008 ni imel pravne podlage, da bi vtoževal razliko v plači po prej veljavnem sistemu (torej upoštevaje količnik za določitev osnovne plače).
ZDR člen 79. OZ člen 39, 39/1, 39/2, 39/4, 86, 86/1. ZPP člen 324, 324/3.
plačilo za delo – dodatek k sporazumu – stroški prevoza na delo in z dela – dogovor o poravnavi obveznosti iz delovnega razmerja – sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – odpoved pravici – ničnost – pobotni ugovor – stvarna pristojnost
Za odločanje o zahtevku glede veljavnosti dodatka o poravnanih obveznostih iz delovnega razmerja kot sestavnega dela sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je stvarno pristojno delovno sodišče.
Presoja sodišča prve stopnje, da izjava o izpolnjenih zapadlih obveznostih iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela nima učinkov, je zmotna.
invalidska pokojnina – zdravstveno stanje – popolna izguba delovne zmožnosti
Pri tožniku, ki je postal slep na desno oko, na levem pa ima kratkovidnost z astigmatizmom in znaša ostrina vida s korekcijo 0,5, niso podane takšne zdravstvene spremembe, ki bi ga onesposabljale za vsako organizirano pridobitno delo, zato nima pravice do invalidske pokojnine.
ZZRZI člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/4. ZDR člen 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – invalid – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu – način zagotovitve drugega ustreznega dela invalidu – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je bila tožniku (invalidu) dolžna na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi samo, če je bilo to delovno mesto za tožnika poleg tega, da bi se upoštevale vse omejitve iz odločb ZPIZ, tudi ustrezno, upoštevajoč določbe 40. člena ZZRZI in 90. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. in 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Ni namreč upoštevalo in se tudi ni opredelilo do tožnikove izpovedi o razlogih, zaradi katerih ga ni bilo več na delu (tožena stranka mu je odvzela službeno kartico). Prav tako preuranjeno je zaključilo, da je bil tožnik zaposlen pri konkurentu tožene stranke, saj tudi v tem delu ni ugotovilo vseh okoliščin, ki so pomembne za pravilno in zakonito odločitev.
ZJU člen 5, 68, 68/1, 68/1-2. ZDR člen 54, 204, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – nadomeščanje začasno odsotnega delavca – procesna predpostavka
Razlog, na podlagi katerega je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi, je bil fiktiven, saj odsotne delavke dejansko ni nadomeščal, zato obravnavana pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena v skladu z zakonom.
Tožniku je delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas, že prenehalo z iztekom časa, zato je imel skladno s 3. odstavkom 204. člena ZDR neposredno sodno varstvo.
oprostitev plačila sodne takse – trditveno breme stranke – predložitev izjave o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato je sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Sodišče namreč ni dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
Ker je bila tožniku kot starejšemu delavcu pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov odpovedana brez njegovega soglasja, torej nezakonito, tožnik pa zoper takšno odpoved ni uveljavljal sodnega varstva, nima pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
ZDR člen 18, 18/1, 81, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dopustnost odpovedi – delodajalec – pravna oseba – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina namesto reintegracije
Vodja kadrovske službe ni imel pisnega pooblastila s strani delodajalca oziroma njegovega zastopnika – direktorja za izdajo izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklepa o disciplinski odgovornosti tožnika, zato sta izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklep o disciplinski odgovornosti tožnika nezakonita.
Tožnik je skladno z navedeno določbo ZDR namesto reintegracije zahteval odškodnino v višini 18 plač (16.920,00 EUR). Sodišče prve stopnje mu je utemeljeno priznalo odškodnino v višini 3.500,00 EUR, kar znaša nekaj manj kot štiri njegove plače. Pri odmeri tako priznane odškodnine je pravilno upoštevalo kriterije (ki jih je izoblikovala sodna praksa), in sicer tožnikove zaposlitvene možnosti, starost, delovno dobo, čas zaposlitve pri toženi stranki ter težave, ki jih je imel po odpovedi pogodbe, da si je ponovno našel delo, vendar še to samo za določen čas.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zamudna sodba - nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja – regres – zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je bila ob napotitvi tožnika na delo v N. opozorjena (tako izhaja iz tožbe), da tožnik nima sredstev, da bi se na svoje stroške peljal na delo v N.. V kolikor bi tožena stranka v resnici želela zagotoviti tožnikovo prisotnost na delu v N., bi mu zagotovila vsaj stroške za plačilo potovanja na odrejeno delo. Tožena stranka je tako sama povzročila okoliščine, zaradi katerih tožnik ni mogel upoštevati napotila na delo v N., zato mu ni možno očitati kršitve pogodbenih obveznosti.