ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1, 442/7-2. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – ustavna odločba – neustavna določba
Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje zakona v delu, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presojalo odgovornost toženca za obveznosti izbrisane družbe do tožeče stranke, je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo pravilnost razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi ustavne odločbe lahko le ugotovilo, da na podlagi neustavnega določila 2. odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, za toženca ni mogoče uporabiti določb zakona o aktivnem družbeniku.
ZP-1 člen 28, 28/1, 191, 191/2. ZKP člen 500. ZZdr-1 člen 117, 117/1, 117-1.
odmera premoženjske koristi pravni osebi
Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom ali zaradi njega, premoženje storilca se mora vrniti v položaj pred izvršenim prekrškom.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073849
SPZ člen 89. ZPP člen 253, 254, 254/3, 356.
določitev nujne poti – udeleženci postopka – izvedensko mnenje – pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje – prekluzija – razširitev predloga – načelo odprtega sojenja – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Predlagatelj ni dolžan razširiti predlog za določitev nujne poti na lastnika druge nepremičnine že na podlagi ugotovitve izvedenca, da je potek nujne poti preko druge nepremičnine ustreznejši. Izvedensko mnenje je tako kot vsak dokaz podvrženo dokazni oceni sodišča. Šele ko sodišče sprejme izvedensko mnenje in zaključke, ki izhajajo iz njega in s tem seznani predlagatelja, nastopi predlagateljeva dolžnost prilagoditi predlog, sicer opustitev lahko pripelje do zavrnitve predloga.
Pripombe na izvedensko mnenje ter zahteva za njegovo dopolnitev ne predstavljajo dokaznega predloga, zato niso podvrženi prekluziji ter jih sodišče zaradi nepravočasnosti ne sme zavrniti.
negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice – protipravnost – prekarij
Tožnik je tožencema dovolil uporabo sporne poti za hojo, vožnjo z osebnimi vozili in dostavnimi vozili poštne službe. Zato so glede tako dovoljene uporabe sporne poti neutemeljene trditve o protipravnem vznemirjanju tožnikove lastninske pravice, s tem pa je neutemeljen tudi tožbeni zahtevek za opustitev posegov v lastninsko pravico.
DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073836
SPZ člen 48, 100. ZPP člen 286.
izločitev iz zapuščine - dogovor o skupni gradnji - dokazna ocena - skupno premoženje - aktivna legitimacija - pravočasno navajanje dejstev
Tožnik je uspel dokazati, da je z zapustnico (kot zemljiškoknjižno lastnico) sklenil dogovor o skupni gradnji, na podlagi katerega bi pridobil solastniški delež na nepremičnini skladno v obsegu svojih vlaganj. Takšen solastniški delež zato ne sodi v zapuščino po pokojni, saj je last tožnika.
Pravice, ki se nanašajo na skupno premoženje, lahko uveljavlja le eden od (zunaj)zakonskih partnerjev.
Kadar izročilna pogodba, ki je bila sklenjena med zapustnikom in (zgolj) enim izmed njegovih potomcev, vsebuje elemente tveganega pravnega posla (aleatornosti), to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.
Sklenjena izročilna pogodba dejansko predstavlja pogodbo o preužitku, torej odplačen pravni posel. Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje nasprotno, da je šlo za neodplačen posel (darilo).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 21, 21/1, 42, 55, 55/1, 55/1-2. ZJSRS člen 21d, 21d/3, 28.
izvršilni naslov – odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS – sodna poravnava – zakonske zamudne obresti – pravica do zakonskih zamudnih obresti
V izvršilnem postopku se ne odloča o temelju ali višini terjatve, temveč o njeni izterjavi zaradi neprostovoljnega plačila.
Dokler ne bo pravnomočno odločeno o znižanju preživnine, jo je dolžnik dolžan poravnavati v zneskih, določenih s sodno poravnavo, saj njena veljava (in učinek) ni prenehala.
Pravica do zakonskih zamudnih obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če izvršilni naslov ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
predhodna odredba – domneva o podani nevarnosti - listina, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
S predložitvijo pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnin ter predložitvijo računa, ki ga je dolžnik zavrnil, je upnik z verjetnostjo izpodbil trditve dolžnika iz ugovora zoper sklep o izvršbi, da s tožnikom nista v nobenem poslovnem odnosu ter izkazal verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
Med nedopustnim ravnanjem delavca tožene stranke (zaradi katere je prišlo do nastanka prometne nesreče, v kateri je bila hudo poškodovana tožnikova žena in v kateri je izgubil še nerojenega otroka) in tožniku nastalo izgubo zaslužka (ker je moral zaradi ženinega poškodovanja v nesreči, ki jo je povzročil delavec tožene stranke, opustiti podoktorsko usposabljanje na Inštitutu T) ni adekvatne vzročne zveze.
Če zatrjevani škodni dogodek ni bil (objektivno) predvidljiva posledica takšnega nedopustnega ravnanja, potem dejanje povzročitelja škode ni v adekvantni (pravno zadostni) vzročni zvezi.
Ob dejstvu, da zakonca živita v zakonski in življenjski skupnosti, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je tožniku iz naslova potnih stroškov, parkirnin in cestnin, nastalih v zvezi s prevozi žene v razne zdravstvene ustanove, prisodilo znesek 461,85 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL0073829
URS člen 25. ZST-1 člen 5, 13. ZPP člen 110, 110/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks - pravočasnost predloga - neenotna praksa - pravica do sodnega varstva - ustavna pravica do pritožbe - določitev roka za plačilo takse - fikcija umika pritožbe - kršitev pravice stranke do izjave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Stranka lahko predlaga oprostitev plačila sodne takse tudi še(le) po tem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti s plačilnim nalogom.
Sodišče mora vselej, ko prosilec s predlogom (za taksno oprostitev, obročno odplačilo oziroma odlog plačila) ne uspe, opozoriti, da je plačilni nalog v veljavi ter obenem na novo določiti roka za njeno plačilo. To stori bodisi v sklepu, s katerim o tem predlogu odloči, bodisi s posebnim dopisom predlagatelju.
Da bi tožnica lahko uspela z zahtevkom na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin na podlagi priposestvovanja, bi morala zatrjevati tudi, na kakšni pravni podlagi je nepremičnine uživala.
Sodišče je prekoračilo trditveno podlago, ko je odločilo, da je tožnica dokazala lastniško posest, saj le – te sploh ni zatrjevala.
Dokazi (zaslišanje prič) ne morejo nadomestiti pomanjkljivih trditev o pravno odločilnih dejstvih.
Sodišče je dolžno opraviti materialno pravdno vodstvo in stranko opozoriti na pomanjkljivo trditveno podlago, vendar le, če na to ne opozori že nasprotna stranka.
Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (t. i. protispisnost) z navedbo, da je nasprotna udeleženka pojasnila, da ne razpolaga z enakovredno nepremičnino (kar je primarna odmena za razlaščeno nepremičnino), saj takšne izjave ni podala.
Višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino po ZSZ je odvisna od vrednosti razlaščene nepremičnine. Pri tem je odločilen status stavbnega ali kmetijskega zemljišča, upoštevaje, ali je bil že pred sprejetjem lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.
Kakšno stopnjo invalidnosti je utrpel tožnik z izgubo štirih zob, bi lahko ocenil le izvedenec s področja stomatologije. Mnenje izvedenca ortopeda, ki je tudi sicer pojasnil, da to ne sodi v njegovo področje, ne more biti ustrezna podlaga za odločitev sodišča. Ker je tožnik ustrezen dokazni predlog umaknil,odločilnega dejstva ni dokazal, zato bi moralo sodišče zahtevek zavrniti.
Da bi se upnik izognil ustavitvi izvršbe na premičnine, bi moral kljub predlaganemu odlogu izvršbe pred potekom trimesečnega roka predlagati ponovni rubež, saj odlog izvršbe vpliva zgolj na potek same izvršbe, ne pa na tek izvršilnega postopka.
postopek za ureditev meje – nasprotni udeleženci – določitev funkcionalnega zemljišča – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Mogoče je, da so bili nasprotni udeleženci že v trenutku vložitve predloga za ureditev meje v nepravdnem postopku etažni lastniki na posameznih delih stavbe in solastniki pripadajočega zemljišča. Če so bili, potem se postopek ureditve meje lahko vodi, in sicer zoper njih. Pri tem ne sme motiti okoliščina, da je bila v zemljiško knjigo kot lastnica nemara nepravilno vpisana predlagateljica, ki v resnici (materialnopravno) v času začetka nepravdnega postopka to ni bila več.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da upnik dokaže obstoj neodplačnega dejanja, tožena stranka pa se lahko brani le z dokazom, da dolžnik ni vedel/mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
ZFPPIPP člen 56, 57, 322, 322/1, 322/1-1, 323, 323/2.
stečajni postopek – upravljanje stečajne mase – oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem – procesna legitimacija – stranke glavnega stečajnega postopka – spor o veljavnosti pogodbe – vprašanje veljavnosti pravnih poslov – naloge stečajnega sodišča – škoda za stečajno maso
Ker je celoten stečajni postopek hiter, v njem pa sodišče ne rešuje vprašanj veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih še pred začetkom stečajnega postopka, je v obravnavanem primeru spora o veljavnosti Pogodbe o uporabi blagovnih znamk z dne 8. 5. 2009 treba izvesti celoten kontradiktoren dokazni postopek v morebiti začetem pravdnem, ne pa stečajnem postopku. Drugače povedano: spora glede veljavnosti sporne pogodbe ni dolžno reševati sodišče v stečajnem postopku.
Glede na vznikli spor je sodišče v stečajnem postopku v situaciji, ko je treba tehtati, ali bo oddaja blagovnih znamk v najem za stečajno maso predstavljala večjo korist kot pa bi bila lahko škoda, ki bi bremenila stečajno maso v primeru, če bi se izkazalo, da je Pogodba o uporabi blagovnih znamk veljavna in je z oddajo blagovnih znamk v najem prišlo do kršitve pravic pridobitelja uporabe blagovnih znamk po tej pogodbi in povzročitve škode le-temu.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe – ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo – dajatveni zahtevek
Dajatveni zahtevek iz ničnega razmerja zapade takoj, že ob sami izpolnitvi neveljavne pogodbe, zato pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni mogoče utemeljevati z dajatvenimi zahtevki iz takega razmerja.