izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neopravičen izostanek – vabilo na zagovor – začasno prebivališče – vročanje – dolžnost obveščanja – regres za letni dopust – zadrževanje in pobot izplačila plače
Tožnik več kot pet dni zaporedoma ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil, zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Pri tem ni bistveno, ali je tožnikov izostanek opravičen ali ne, ker je z navedeno določbo sankcionirana zgolj opustitev obvestilne dolžnosti delavca, ne pa dejstvo same odsotnosti.
sodba na podlagi pripoznave – zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravni interes
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu v celoti uspel, zato nima pravnega interesa za vložitev njegove pritožbe zoper sodbe na podlagi pripoznave.
invalidska pokojnina – zdravstveno stanje – popolna izguba delovne zmožnosti
Pri tožniku, ki je postal slep na desno oko, na levem pa ima kratkovidnost z astigmatizmom in znaša ostrina vida s korekcijo 0,5, niso podane takšne zdravstvene spremembe, ki bi ga onesposabljale za vsako organizirano pridobitno delo, zato nima pravice do invalidske pokojnine.
Tožniku je bila denarna socialna pomoč zaradi namenske porabe sredstev utemeljeno dodeljena v funkcionalni obliki (boni, naročilnice, plačila računov), zato je tožbeni zahtevek na izplačilo denarne socialne pomoči v denarju neutemeljen.
stranska intervencija – pravica do pritožbe – pravni interes
Kolikor sodišče intervencijo zavrne, imata pravni interes za vložitev pritožbe le intervenient in stranka, na katere strani je bila predlagana intervencija. Pravnega interesa za vložitev pritožbe pa nima nasprotna stranka.
ZPP člen 216, 216/1, 252, 252/2, 252/2, 287, 287/1, 289, 289/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/1, 45/3.
nagrada in stroški cenilca - strokovna neodvisnost cenilca - vezanost na navodila in sklep sodišča o procesnem vodstvu - odločanje po prostem preudarku
Sodni cenilec je vezan na navodila sodišča glede obsega izvedbe cenitve. S tem se ne posega v njegovo strokovno neodvisnost, ampak sodišče izvaja procesno vodstvo, v okviru katerega tudi določa obseg dokazovanja. Sodišče samo presodi, ali se bo cenilcu dovolil vpogled v spis.
Sodišče je pooblaščeno, da v primeru, ko bi se količina strani dodatne dokumentacije mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami odloči o višini nagrade po prostem preudarku.
Ker je bila tožnikova pritožba zoper odločbo imenovanega zdravnika, da se mu bolniški stalež zaključi, prepozna, je ta odločba postala dokončna in pravnomočna, zato utemeljenosti zaključka bolniškega staleža v sodnem postopku ni mogoče presojati.
ZPIZ-1 člen 66, 91, 93, 93/1, 156, 156/5, 159/1, 160.
pravica do dela v skrajšanem delovnem času – pravica do premestitve
Tožnika, ki je v svojem poklicu zmožen delati le štiri ure dnevno na delovnem mestu, ki ne zahteva globinskega vida, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela na drugem delovnem mestu, ki ne zahteva globinskega vida, v skrajšanem delovnem času (štiri) ure dnevno in pravica do delne invalidske pokojnine.
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/4. ZPP člen 149, 149/1, 149/7.
vročanje – poizvednica – dokazovanje vročitve – prepozen ugovor
Ker sodišče prve stopnje z vročilnico oziroma povratnico, ki bi dokazovala vročitev sklepa o izvršbi dolžniku, ni razpolagalo, tudi potrjena poizvednica predstavlja dovolj trdno dokazilo, da je bil dolžniku v njej potrjenega dne sklep o izvršbi vročen.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071969
OZ člen 120, 120/4, 121. ZPP člen 214, 286.
indirektni finančni leasing – splošni pogoji – neizpolnitev pogodbenih obveznosti dobavitelja – izročitev vozil v posest – plačilo kupnine dobavitelju – navajanje novih dejstev in dokazov – pogoj nekrivde
Po dogovoru pogodbenih strank neizpolnitev pogodbenih obveznosti dobavitelja predmetov leasinga ne vpliva na veljavnost pogodb o finančnem leasingu. Toženec zgolj s sklicevanjem na dejstvo, da mu vozila niso bila izročena v posest in posledično tudi niso postala last tožnice, temveč so bila izročena v last in posest tretjim osebam, ne more uspešno ubraniti vtoževane terjatve po pogodbi o finančnem leasingu.
stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – prekinitev izvršbe – nadaljevanje izvršbe – uporaba določb ZFPPIPP-A
Z začetkom stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom in pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom preneha.
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev zoper odgovorne družbenike samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Postopki izvršbe in zavarovanja terjatev, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068779
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/1, 13, 13/3. ZCes-1 člen 3, 3/2, 39, 39/2, 123, 123/2. ZRPPU člen 8, 21, 63. OZ člen 190, 347, 348.
javna cesta – pojem in status javnih cest - stvarne pravice na javnih cestah – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – prodajna pogodba namesto razlastitve – neupravičena pridobitev – uporabnina – občasne terjatve – zastaranje občasnih dajatev – prekoračitev tožbenega zahtevka
Če so zemljišča v zasebni lasti potrebna za izgradnjo javne ceste, je potrebno lastnika razlastiti. Tekom razlastitvenega postopka sklenjen pravni posel nadomesti razlastitveno odločbo.
smrt stranke – nadaljevanje pravde z dediči – poprava tožbe
Sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za to, da je tožnico zaradi smrti druge toženke, ki je umrla med postopkom (po vložitvi tožbe zoper njo), pozvalo k popravi tožbe.
Tožeča stranka je ravnala skrbno in sodišču sporočila vse dediče po pokojni drugi toženki. Dejstvo, da je njena dedinja tudi tožnica, in njena izjava o tem, da prevzema vlogo naslednika in pripoznava zahtevek tožeče stranke, ne more pripeljati do zaključka, da njena tožba sicer ni primerna za obravnavo in da jo je zato treba v celoti zavreči, kakor je nepravilno ravnalo sodišče prve stopnje.
pripoznava zahtevka – plačilo pravdnih stroškov – povod za tožbo
Glede na to, da je tožnica ugovoru tretjega in predlogu za odlog izvršbe predložila tudi dokazila, in sicer razvezno sodbo, notarski sporazum sklenjen med zakoncema, ter še pred uvedbo izvršilnega postopka predlagala vknjižbo svoje pravice v zemljiško knjigo (poleg tega pa tudi predlagala vpogled v zemljiškoknjižni vložek ter pojasnila, zakaj je njen delež na skupnem premoženju večji), bi se lahko toženka o utemeljenosti njenega ugovora brez težav prepričala že pred vložitvijo tožbe v predmetnem postopku. Zato so pritožbene navedbe, ki povod za vložitev tožbe pripisujejo tožnici, neutemeljene.
Toženka pri delu za tožnico ali v zvezi z njim ni pridobila nobenega tehničnega, proizvodnega ali poslovnega znanja ter zvez, kar bi bilo rezultat raziskav, dela, znanja in izkušenj tožnice in bi zato dopuščalo zaščito s konkurenčno klavzulo. Splošnega znanja in vsem dostopnih zvez pa s konkurenčno klavzulo ni dopustno zaščititi, saj to ni namen konkurenčne klavzule.
rok za ugovor – menični spor – oznaka verodostojne listine – oznaka zahtevka
Namen oznake verodostojne listine je v skladu z navedenim navodilom v tem, da je dolžniku čimbolj nedvoumno jasno, za katero verodostojno listino gre.
Iz sklepa o izvršbi, izdanega z avtomatizirano obdelavo predloga za izvršbo v informacijskem sistemu, še ne izhaja, da gre v konkretnem primeru za menični oziroma čekovni spor, saj sta tako v dajatvenem delu izreka sklepa kot tudi v pravnem pouku alternativno dana dva roka, torej splošni osemdnevni in posebni tridnevni za menične in čekovne spore.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069038
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 337.
vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe – ustavitev izvršbe – vrsta terjatve – strošek stečajnega postopka – dopustna pritožbena novota
132. člen ZFPPIPP ureja posledice uvedbe stečajnega postopka za postopek izvršbe in zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka, ne pa pravnih posledic, ko je bil ta postopek začet že po uvedbi stečajnega postopka. Ker pritožnik v pritožbi izrecno navaja, da so terjatve, ki so predmet tega izvršilnega postopka, nastale po preteku roka za prijavo terjatev v stečajni postopek, in sicer na podlagi zavarovalnih pogodb, in s tem smiselno uveljavlja, da predstavljajo terjatve strošek stečajnega postopka, gre za dopustno pritožbeno novoto.
ZOR člen 265, 324, 1035, 1036, 1037, 1038, 1039, 1040. ZMZP člen 20.
odgovornost banke za podružnico – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – depozitna pogodba
Med tožečo in toženo stranko gre za civilnopravno razmerje na podlagi pogodbe in za odgovornost tožene stranke do podružnice. Depozitna pogodba je bila sklenjena pri podružnici, ki statusno ni bila samostojna pravna oseba in tako ni mogla poslovati v svojem imenu in za svoj račun, pač pa na račun tožene stranke.