plačilo preživnine – višina preživnine – potrebe otrok – upoštevanje otroškega dodatka – zmožnosti staršev
Ker otroški dodatek (še) ni določen, ga sodišče ne more upoštevati, ni pa sodišče tisti organ, ki bi bilo to državno pomoč – čeprav le za potrebe tega postopka, dolžno določati.
ZD člen 46, 46/1, 52, 58, 163, 165, 165/1, 174, 174/1, 221. ZPP člen 11, 11/1.
vračunanje darila zakonitemu dediču – kolacija - vrednost darila – vrednost zapuščine – ugotavljanje vrednosti – načelo hitrosti – načelo ekonomičnosti - načelo učinkovitosti – načelo smotrnosti
Do vračunanja (kolacije) pride po samem zakonu (ex lege) in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je darilo, ki ga je dedič dobil od zapustnika z darilno pogodbo, po predlogu sodediča vračunalo v njegov dedni delež.
Sodišče druge stopnje, ob upoštevanju nizke vrednosti tako zapuščine kot tudi vrednosti darila, ki je predmet vračunanja, potrjuje postopanje sodišča prve stopnje, ki je podatke o vrednosti nepremičnin ugotovilo s pomočjo baze podatkov, ki se nahaja na spletnem portalu prostor, katastri in register nepremičnin.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov – primerno stanovanje – bistveno poslabšanje stanovanjskih pogojev
Presoja o tem, ali je stanovanje, ki ga je lastnik ob odpovedi najemne pogodbe iz nekrivdnih razlogov ponudil najemniku, primerno stanovanje v smislu zahtev iz 106. člena SZ-1, je predpostavka za ugoditev zahtevku za izpraznitev stanovanja.
Zahteve po zagotovitvi primernega stanovanja s primerljivimi stanovanjskimi pogoji v dotedanjem najemnem stanovanju ni dopustno razlagati tako, da bi lastniku onemogočili odpoved najemne pogodbe iz nekrivdnih, a utemeljenih razlogov.
SPZ člen 67, 67/3. ZNP člen 112, 113, 114, 115, 116, 117. ZGO-1 člen 56. ZPP člen 356.
postopek za ureditev razmerji med solastniki – posel rednega upravljanja – nadomestitev soglasja za legalizacijo objekta
Vodenje postopka za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma legalizacijo objekta spričo same svoje narave sodi med posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari, zaradi česar je možno v primeru, ko med solastniki ni doseženo soglasje glede vodenja takšnega postopka, o njegovi nadomestitvi odločati v nepravdnem postopku, in sicer v okviru določb, ki urejajo postopek za ureditev razmerij med solastniki.
ZOR člen 265, 324, 1035, 1036, 1037, 1038, 1039, 1040. ZMZP člen 20.
odgovornost banke za podružnico – vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ – depozitna pogodba
Med tožečo in toženo stranko gre za civilnopravno razmerje na podlagi pogodbe in za odgovornost tožene stranke do podružnice. Depozitna pogodba je bila sklenjena pri podružnici, ki statusno ni bila samostojna pravna oseba in tako ni mogla poslovati v svojem imenu in za svoj račun, pač pa na račun tožene stranke.
razmerja med starši in otroci – dolžnost preživljanja mladoletnih otrok – zvišanje preživnine – zmožnosti preživninskega zavezanca – spremenjene potrebe preživninskega upravičenca
Zmožnosti staršev se v času od sklenitve poravnave do odločanja niso bistveno spremenile, preživninska upravičenca pa dejansko polovico časa prebijeta pri očetu – navkljub sodni poravnavi, ki določa stike v manjšem obsegu, zato tudi spremenjene potrebe preživninskih upravičencev ne opravičujejo zvišanja preživnine.
osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal, do denarne rente – svojci umrlega
Pri presoji pojma trajnejše življenjske skupnosti je potrebno upoštevati vse okoliščine primera, tudi dejstvo, da sta pokojni in drugi tožnik živela v Bosni in Hercegovini, kjer ni neobičajno, da življenjsko skupnost poleg zakoncev in otrok tvorijo starši zakoncev ali bratje in sestre. Zgolj dejstvo, da se je pokojni poročil, še ne pomeni, da je, ob vseh ostalih ugotovljenih okoliščinah, med njim in bratom/drugim tožnikom življenjska skupnost prenehala.
Ni sicer mogoče vnaprej in določno izključiti, da otroci, rojeni po smrti roditelja/tistega, ki ima dolžnost preživljanja, po rojstvu ne bi mogli uveljavljati plačila rente po 173. členu OZ, pač pa lahko to dejstvo vpliva na obstoj in višino škode, ki je predpogoj za določitev rente.
Zaradi opuščenega materialnega procesnega vodstva je strankina pravica do izjave kršena le tedaj, če sodišče strank ne seznani s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti stranka sama ni mogla predvideti.
Manjkajoče trditvene podlage se z izvedbo dokazov ne da nadomestiti. To velja tudi za izvajanje dokaza z izvedencem. Predlog tožene stranke za dopolnitev njegovega izvedeniškega mnenja je bil po svoji vsebini informativne narave. Tožena stranka je namreč predlagala, da naj izvedenec sam pojasni, katere podatke potrebuje za izračun (njene) škode. Informativni dokazi niso dovoljeni.
pripoznava zahtevka – plačilo pravdnih stroškov – povod za tožbo
Glede na to, da je tožnica ugovoru tretjega in predlogu za odlog izvršbe predložila tudi dokazila, in sicer razvezno sodbo, notarski sporazum sklenjen med zakoncema, ter še pred uvedbo izvršilnega postopka predlagala vknjižbo svoje pravice v zemljiško knjigo (poleg tega pa tudi predlagala vpogled v zemljiškoknjižni vložek ter pojasnila, zakaj je njen delež na skupnem premoženju večji), bi se lahko toženka o utemeljenosti njenega ugovora brez težav prepričala že pred vložitvijo tožbe v predmetnem postopku. Zato so pritožbene navedbe, ki povod za vložitev tožbe pripisujejo tožnici, neutemeljene.
prekarij – vrnitveni zahtevek – zaščita pred vznemirjanjem
Vzpostavljeno pravno razmerje se lahko opredeli le kot prekarij, torej kot posebno vrsto posodbe, kjer je dovoljena uporaba stvari do preklica. Soglasje pravnih prednikov tožnice namreč ne upravičuje tožene stranke do brezplačne rabe zemljišča v neomejenem časovnem obdobju. Prekaristično razmerje omogoča tožnici, da od tožene stranke kadarkoli zahteva vrnitev nepremičnine. Ker zakon ne zahteva sodnega prenehanja prekarističnega razmerja z izdajo oblikovalne sodbe, bi tak preklic lahko pomenil tožničin dopis toženki oziroma vsaj vložitev tožbe.
otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta – določitev preživnine – otroški dodatek – upoštevanje otroškega dodatka – izvrševanje stikov – stiki – skupno starševstvo
Skupno starševstvo je izključno posledica sporazuma staršev.
Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku, ki ga tvorijo: otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta.
V izvršilnem postopku po uradni dolžnosti kot upnik nastopa „stranka“, ki je oproščena plačila sodnih stroškov, zato je sodišče prve stopnje dolžniku na podlagi četrtega in petega odstavka 38. člena ZIZ pravilno naložilo plačilo stroškov, ki so nastali s poslovanjem izvršitelja v tej zadevi.
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti.
Upoštevati je treba končni izid izvršilnega postopka, v katerem je dolžnica v celoti uspela in ni mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških vsega postopka, neodvisno od njegovega izida.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071969
OZ člen 120, 120/4, 121. ZPP člen 214, 286.
indirektni finančni leasing – splošni pogoji – neizpolnitev pogodbenih obveznosti dobavitelja – izročitev vozil v posest – plačilo kupnine dobavitelju – navajanje novih dejstev in dokazov – pogoj nekrivde
Po dogovoru pogodbenih strank neizpolnitev pogodbenih obveznosti dobavitelja predmetov leasinga ne vpliva na veljavnost pogodb o finančnem leasingu. Toženec zgolj s sklicevanjem na dejstvo, da mu vozila niso bila izročena v posest in posledično tudi niso postala last tožnice, temveč so bila izročena v last in posest tretjim osebam, ne more uspešno ubraniti vtoževane terjatve po pogodbi o finančnem leasingu.
stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – prekinitev izvršbe – nadaljevanje izvršbe – uporaba določb ZFPPIPP-A
Z začetkom stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom in pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom preneha.
Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev zoper odgovorne družbenike samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Postopki izvršbe in zavarovanja terjatev, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.
neizpolnitev pogodbe – izpolnitev po tretji osebi – kršitev pogodbe – razveza pogodbe – obogatitveni zahtevek – odškodninski zahtevek
Z izpolnitvijo obveznosti le-ta preneha, to pa posledično izključuje možnost razveze pogodbe na podlagi zakona zaradi neizpolnitve ter morebitne verzijske in odškodninske zahtevke zaradi razveze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068779
ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/1, 13, 13/3. ZCes-1 člen 3, 3/2, 39, 39/2, 123, 123/2. ZRPPU člen 8, 21, 63. OZ člen 190, 347, 348.
javna cesta – pojem in status javnih cest - stvarne pravice na javnih cestah – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – prodajna pogodba namesto razlastitve – neupravičena pridobitev – uporabnina – občasne terjatve – zastaranje občasnih dajatev – prekoračitev tožbenega zahtevka
Če so zemljišča v zasebni lasti potrebna za izgradnjo javne ceste, je potrebno lastnika razlastiti. Tekom razlastitvenega postopka sklenjen pravni posel nadomesti razlastitveno odločbo.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068790
ZTLR člen 21. SPZ člen 8, 18, 49, 266, 266/1. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
vlaganje zakonca v tujo nepremičnino - načelo superficies solo cedit - izstavitev zemljiškoknjižne listine
V času veljavnosti ZTLR načelo superficies solo cedit sicer ni bilo dosledno spoštovano, vendar je tudi sodna praksa, ki se je oblikovala na podlagi določil ZTLR, v primeru v tujo nepremičnino izvršenih vlaganj, ki so spremenila stanje in vrednost nepremičnine (če je prišlo do spremembe nepremičnine oz. je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar), priznavala spremembo na stvarnopravnem področju.
ZASP člen 9, 9/1, 59, 146, 146/1, 147, 147/1, 149, 149/1, 151, 151/2, 151/3, 151/4, 176, 176/2. ZASP-B člen 26, 26/4. Pravilnik o javni priobčitvi avtorskih del člen 1, 11.
obvezno kolektivno upravljanje – male pravice – obvezno kolektivno upravljanje malih pravic – odpoved uveljavljanju materialni avtorski pravici – male pravice tujih avtorjev – uporaba domačega prava – lex loci protectionis – nadomestilo za uporabo avtorskih del – tarifa – valorizacija tarife
Stališče, da je slovenska kolektivna organizacija upravičena upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem jo za to pooblastijo sestrske organizacije - torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je napačno in tako pojmovanje ni združljivo z načelom enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev iz drugega odstavka 176. člena ZASP.
Kolektivna organizacija daje uporabniku dovoljenje tako za uporabo tujega repertoarja kot za domača dela tožnik, avtor (in posledično tudi uporabnik) pa se zaradi uzakonjenega obveznega kolektivnega upravljanja malih avtorskih pravic ne more izogniti kolektivnemu upravljanju teh pravic razen v primeru, če se je odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic.