ZDSS-1 člen 21, 40. ZPP člen 13. ZKolP člen 6, 6/3, 11, 11/2.
individualni delovni spor - vzorčni postopek – kolektivni delovni spor – predhodno vprašanje – kolektivna pogodba - veljavnost aneksa – podpisniki kolektivne pogodbe – sindikat – osebna veljavnost kolektivne pogodbe – sklenitev in oblika kolektivne pogodbe – splošna veljavnost kolektivnih pogodb
V individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik zahteva izplačilo razlike v plači, ker je tožena stranka spremenila način obračunavanja plače za tožnika na podlagi Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi, se glede vprašanja (ne)veljavnosti Aneksa k podjetniški kolektivni pogodbi lahko odloča tudi v individualnem delovnem sporu (v tem delu bi sicer vsebinsko šlo za kolektivni delovni spor), ker gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in 21. člena ZDSS-1.
Obstoj, spremembo ali prenehanje kolektivne pogodbe je potrebno presojati za vsakega podpisnika posebej. Če je na primer delodajalec podpisal spremembe še veljavne kolektivne pogodbe samo z enim od dotedanjih sindikalnih podpisnikov, velja v razmerju do tega sindikata nova, spremenjena kolektivna pogodba. Med delodajalcem in sindikatom podpisnikom, s katerim delodajalec ni sklenil aneksa o spremembi kolektivne pogodbe, pa velja še vedno nespremenjena kolektivna pogodba vse do prenehanja njene veljavnosti (odpovedi, izteka določenega časa ali sporazuma o prenehanju).
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR člen 85.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba – predlog za zavarovanje nedenarne terjatve – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki v času vložitve tožbe že prenehalo, zato zadrževanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi z začasno odredbo v tem primeru ni bilo več mogoče.
umik predloga za izvršbo - povrnitev stroškov - analogna uporaba zakona - stroški ugovora
Glede na podan umik predloga je pravilno uporabiti smiselno določilo prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ko specifične procesne situacije umika s stroškovnega vidika ZIZ ne ureja. Upnik bi bil dolžan povrniti dolžniku nastale stroške ugovora le, če bi bil umik zaradi prenehanja terjatve podan z nesprejemljivim odlašanjem, kar v obravnavani zadevi ni primer.
plačilo razlike v plači – ustavitev postopka – umik tožbe – sodni red – sodne počitnice – tek roka
V času sodnih počitnic, razen v nujnih primerih, procesni roki ne tečejo, oziroma se tek roka prekine za čas trajanja sodnih počitnic in nato s 15. 8. nadaljuje.
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – zamuda roka za vložitev pritožbe – pravica pritožbe
Pritožba je bila vložena po preteku 15 dnevnega zakonskega roka za vložitev pritožbe (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
Sodišče prve stopnje je takoj brez pozivanja na predložitev pooblastila zavrglo tožbo tožnice, ker tožbi, ki jo je vložila odvetnica, ni bilo priloženo pooblastilo tožnice za zastopanje. Z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi besede „tožbo in“ v petem odstavku 98. člena ZPP je odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, zato je sklep o zavrženju tožbe nepravilen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela – izvolitev v naziv
Tožnik v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni imel veljavnega naziva visokošolskega učitelja, zato ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato zakonita.
nagrada izvedenca – dopilnitev izvedenskega mnenja
Ker je izvedenec po dopolnitvi izvedeniškega mnenja svoje delo ustrezno opravil, ni mogoče slediti tožeči stranki, da mu pravica do nagrade ne pripada.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ 270, 270/3, 270/4.
začasna odredba – začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo
Tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazal, da bo njegova terjatev onemogočena ali precej otežena, saj v tožbi ni niti zatrjeval aktivnega ravnanja dolžnika (odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem), zaradi katerega bi obstajala nevarnost, da bo terjatev tožnika do tožene stranke onemogočena oziroma precej otežena. Navedel je le, da je delodajalec nesolventen.
razpis – izbira kandidata - direktor – razpisni pogoji – pogoji za zasedbo delovnega mesto
Objavljeni razpisni pogoji v razpisu za direktorja tožene stranke glede pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja niso bili v skladu z veljavnim Pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest toženca. Spremembe pravilnika, ki jih je sprejel direktor tožene stranke, ne da bi imel za to izrecno pooblastilo sveta zavoda, ki je sprejel pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, namreč niso bile sprejete po pravilnem postopku oz. s strani pristojnega organa. Zato je bil izpodbijani razpisni postopek za direktorja zavoda, vključno z izbiro kandidata, nezakonit.
Tožena stranka kot javni zavod mora imeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog. Pogoji za opravljanje dela, vključno s pogoji za zasedbo delovnega mesta direktorja, pa morajo biti določeni v pravilniku o sistemizaciji, vendar mora biti ta akt v skladu s statutom in aktom o ustanovitvi.
odpravnina – regres za letni dopust – zamudna sodba
Če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda v zakonskem roku, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP dolžno izdati zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tretja alinea prvega odstavka 111. člena ZDR kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določa, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Razlog za izredno odpoved po določenem trajanju izostanka delavca je neobveščanje delodajalca o razlogih o razlogih odsotnosti, kljub temu da bi delavec obveščanje moral in mogel opraviti, ne pa vprašanje, ali je bila njegova odsotnost upravičena ali neopravičena. Dejstvo opravičene oziroma neopravičene odsotnosti je lahko pomembno za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj v primeru drugega odstavka 111. člena ZDR, ki se sklicuje na tretjo alineo prejšnjega odstavka, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.
ZDR člen 114, 114/1, 114/2, 114/2-1. ZPIZ-1 člen 36, 36/3, 193, 398, 398/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavec – pridobitev pravice do starostne pokojnine – izračun minimalnih upokojitvenih pogojev
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik v spornem času ni v celoti opravil naloženega dela odčitavnaja števcev skladno z navodili tožene stranke, prav tako je spornega dne predčasno zapustil delovno mesto in ni sporočil razloga svoje odsotnosti. S takšnim svojim ravnanjem je kršil svoje delovne obveznosti, kar je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Pogodba o zaposlitvi, ki je sicer res potekla, ko se je iztekel prvi mandat direktorja, se je še naprej izvrševala tudi v času po ponovnem imenovanju tožene stranke na funkcijo direktorja. Če se pogodba ne bi izvrševala oziroma če po ponovnem imenovanju direktorja ne bi bilo nobene pogodbe o zaposlitvi med tožečo stranko in direktorjem (ne ustne ne pisne), tožeča stranka direktorju, ki je funkcijo zakonito opravljal na podlagi imenovanja s strani pristojnega organa, po odpoklicu oziroma predčasni razrešitvi s funkcije direktorja sploh ne bi mogla odpovedati. Zato je v vsakem primeru, kljub poteku prve pogodbe o zaposlitvi in kljub dejstvu, da konsenza med direktorjem in nadzornim svetom glede višine plače ni bilo, zaradi česar ni prišlo do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi vse do odpoklica direktorja, mogoče ugotoviti le, da je bila veljavnost prve pogodbe podaljšana vsaj s konkludentnimi dejanji. Toženec je bil na funkcijo direktorja ponovno imenovan s strani pristojnega organa, svojo funkcijo zakonitega zastopnika tožeče stranke je tudi dejansko opravljal, še naprej je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki, kar že samo po sebi pomeni, da je bila veljavnost prve pogodbe o zaposlitvi dejansko molče podaljšana in da se je kot taka izvrševala, vključno z izplačili plače. Glede na navedeno je bil toženec v spornem obdobju upravičen do plače, dogovorjene s pogodbo ne pa do znižane plače. Zato je zahteva delodajalca po vračilu domnevno preveč izplačane plače, neutemeljena.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbenih obveznosti – rok za podajo odpovedi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina
Tožena stranka je za očitano kršitev tožnika izvedela več kot 30 dni pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, po poteku prekluzivnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je sorazmerno hitro našel novo zaposlitev, prav tako se zaradi prenehanja delovnega razmerja tožnikovi prihodki niso toliko zmanjšali, da bi to utemeljevalo odškodnino v višini 10 plač, ki jo je sodišče prve stopnje vezalo tudi na tožnikovo dolžnost vzdrževanja štiričlanske družine. Kot primerno odškodnino je mogoče upoštevati znesek 7 plač tožnika, kar je tudi sicer primeren znesek glede na delovno dobo tožnika pri toženi stranki (21 let).
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust – izraba letnega dopusta
Tožnica je izkoristila ves dopust za leto 2010, zato ni upravičena do plačila nadomestila za 18 neizkoriščenih dni letnega dopusta za to leto, kar je v tem sporu vtoževala.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – prenehanje obveznosti – izpolnitveno ravnanje
Obveznost preneha, če dolžnik opravi tisto izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti (prim. 282. člen OZ). Dolžnik bi sicer svojo preživninsko obveznost lahko izpolnil tudi na drugačen način, kot je določeno v izvršilnem naslovu, v kolikor bi upnica s tem soglašala oziroma če bi drugačen način izpolnitve odobrila z jasno izraženo voljo (283. člen OZ).
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, člen 11. ZP-1 člen 143.
upravičeni stroški izvršitelja – pot med dislociranimi prostori in sedežem izvršitelja
Stališče izvršitelja, da med stroške, povezane z opravljanjem izvršilnih dejanj spada tudi pot med pisarno izvršitelja, kjer je tudi njegov sedež in njegovimi dislociranimi prostori, kjer hrani zasežene predmete, je zmotno. Odločitev, da bo imel izvrštelj prostore kjer hrani predmete na drugi lokaciji kot sedež pisarne, je zgolj v njegovi domeni. Zato stroški, ki mu nastajajo zaradi potovanj med sedežem pisarne in temi prostori nikoli ne predstavljajo stroškov, do povračila katerih bi bil upravičen.