OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074439
OZ člen 82, 82/1, 300. ZPP člen 207, 207/2.
pogodba o poslovnem sodelovanju – prevzemna zamuda – ustreznost dobavljenega blaga
Ker rok za prevzem cigaret, ki še niso bile dobavljene tožeči stranki in so se nahajale v trošarinskem skladišču tožene stranke, v pogodbi ni bil določen, o prevzemni zamudi tožeče stranke ni mogoče govoriti. Zaradi slabe prodaje cigaret tožeča stranka ni podala novega posameznega naročila tožeči stranki, to pa glede na pogodbena določila tudi ni bila dolžna storiti.
Citronske kisline kot vrste kemične spojine se z znamko sploh ne more varovati, temveč le konkretno, z znamko zavarovano blago, zoper drugo blago. Citronsko kislino očitno izdeluje in pod tem imenom prodaja celo sam upnik, sicer pa jo pod tem imenom lahko izdeluje in prodaja vsakdo. Upnik torej očitno ne more zahtevati prenehanje prodaje in umik citronske kisline kot takšne. Natančnejši opis dolžnikovega izdelka bi bil potreben že zato, da se opredeli obseg dolžnikove obveznosti, če bi bilo predlogu ugodeno. Upnik bi moral torej dolžnikov izdelek opisati s konkretnimi grafičnimi znaki bolj natančno, kot le s povsem splošno označbo izdelka to je: citronska kislina.
ZFPPIPP člen 331, 332, 332/3, 345, 345/2, 345/2-1.
prodaja premoženja – ločitvena pravica – procesna predpostavka za odločanje o prodaji – obrazloženo mnenje ločitvenega upnika – vezanost sodišča na mnenje – izklicna cena
Glede na to, da v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za prodajo ni bilo potrebno soglasje, temveč le mnenje ločitvene upnice. Sodišče pa na njeno mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno.
Izjema od splošnega pravila o neizpodbojnosti izterjave (poplačila) terjatve s pobotanjem je določena le za primere, kadar je terjatev stečajnega dolžnika vzpostavljena (le) z namenom, da bi z njenim pobotanjem prišlo do poplačila prej nastale terjatve upnika stečajnega dolžnika (pobot namesto plačila v denarju). Ključen je torej namen strank, da s pobotom prikrijeta drugo pravno dejanje izpolnitve, pri čemer se dogovor o pobotu in posledično sklenitev posla, na podlagi katerega stečajni dolžnik pridobi terjatev do upnika, sklepa za pobotanje že nastale terjatve upnika nasproti stečajnemu dolžniku.
V kolikor pa zakon izrecno dopušča pobot ob začetku stečajnega postopka, je treba šteti, da izjava o pobotu, dana pred stečajem, sama po sebi ni izpodbojno pravno dejanje.
dodatek za pomoč in postrežbo – opravljanje vseh življenjskih potreb – samostojno hranjenje
Tožnik, ki lahko mehko hrano poje sam z žlico, čeprav si hrane ne upa rezati in mu jo zreže kdo drug, se samostojno hrani, zato nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb.
Revizija, ki je tožnik ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč jo je vložil sam in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in se zavrže.
ZPP člen 105a, 141, 142, 277, 318. OZ člen 190, 193. ZZZPB člen 54, 54/1. Pravilnik o štipendiranju člen 41, 44.
vrnitev štipendije – zamudna sodba – sodne takse za pritožbo
Ker je bila tožba toženki pravilno fiktivno vročena, pa nanjo v roku 30 dni ni odgovorila, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženka dolžna tožnici vrniti neupravičeno prejete republiške štipendije.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 101/3, 101/3-2.
osebni stečaj – prejemki izvzeti iz stečajne mase – osebni stečaj – stroški prevoza na delo
Ker v stečajno maso v postopku osebnega stečaja spadajo vsi drugi prejemki dolžnika, razen prejemki, ki so izvzeti iz stečajne mase, stroški prevoza na delo pa med prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ niso navedeni, teh prejemkov v postopku osebnega stečaja ni mogoče izvzeti iz izvršbe.
vročitev pravni osebi po ZFPPIPP – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – subjekt vpisa na naslovu ni znan – nedovoljena pritožba
Subjekt vpisa ne more šele v pritožbi zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga uspešno uveljavljati razlogov, ki bi jih moral navajati že v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa, glede katerega je v ZFPPIPP predvidena posebna faza postopka, ker bi se s tem obšle določbe 435. čl. ZFPPIPP.
Predlog storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je sicer res tista podlaga, iz katere prvostopenjsko sodišče izhaja pri oceni utemeljenosti takšnega predloga, vendar pa mora kljub temu ugotoviti vsa odločilna dejstva oziroma okoliščine za odločitev o takšnem predlogu in jih tudi celovito presoditi, še posebej takrat, ko takšnega storilca ni že samo obravnavalo v rednem sodnem postopku ali v postopku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSK0005393
ZFPPIPP člen 132, 298, 304, 308.
prekinitev postopka – ustavitev postopka – stečajni postopek nad dolžnikom
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v 132. čl. ureja vpliv začetka stečajnega postopka na postopke izvršbe ali zavarovanja, ki so v teku, v obravnavanem primeru pa ne gre za takšen postopek zavarovanja. Zato se vprašanje, ali je upnik na podlagi vpisa zastavne pravice v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah, pridobil ločitveno pravico, ne bo presojalo v predmetnem postopku zavarovanja, ampak v stečajnem postopku na podlagi ustrezne upnikove prijave terjatve in ločitvene pravice.
ZPIZ-1 člen 60, 143, 144, 454. Seznam telesnih okvar poglavje VIII, točka 1 c.
invalidnina – telesna okvara – vzrok
Pri tožniku je zaradi motenj, zmanjšanja ali izgube funkcije hrbtenice s popolno izgubo funkcije enega segmenta lumbalne regije podana 30% telesna okvara, povečana za 10 % pri popolni izgubi funkcije vsakega naslednjega dinamičnega vertebralnega segmenta lumbalnega dela hrbtenice, skupaj torej 40 % telesna okvara. Ker je vzrok takšne telesne okvare bolezen, tožnik nima pravice do invalidnine, saj bi morala biti za priznanje pravice podana vsaj 50 % telesna okvara.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor zoper novo izvršilno sredstvo
Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je lahko utemeljen, če je bila izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti oziroma ne morejo biti predmet izvršbe.
4. odst. 12. čl. Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ-95/1), ki določa možnost odkupa iz drugih razlogov, ki jih določa zavarovalnica, je nedoločen, zato tudi nepošten in le v korist zavarovalnice in zavarovancu ne daje enakih možnosti, saj slednji ne ve, kdaj lahko uveljavlja odkupno pravico.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – prenehanje obveznosti – izpolnitveno ravnanje
Obveznost preneha, če dolžnik opravi tisto izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti (prim. 282. člen OZ). Dolžnik bi sicer svojo preživninsko obveznost lahko izpolnil tudi na drugačen način, kot je določeno v izvršilnem naslovu, v kolikor bi upnica s tem soglašala oziroma če bi drugačen način izpolnitve odobrila z jasno izraženo voljo (283. člen OZ).
ZIZ člen 55, 55/1-3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UEIN) člen 3, 6, 10, 10/2, 10/3, 17, 17-a.
evropski nalog za izvršbo - evropski izvršilni naslov
Učinek potrdila o EIN je v tem, da potrjuje izvršljivost domačega izvršilnega naslova, pri čemer je sodišče v državi izvršbe na potrdilo o EIN vezano in ga ne more znova preverjati. Vendar pa to vsekakor ne pomeni, da sta v državi izvora glede iste sodne odločbe lahko izdani dve (po vsebini različni) potrdili o EIN (ob uporabi standardnega obrazca iz priloge I k UEIN).
OZ člen 938. ZPP člen 7, 7/2, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
vmesna sodba - bistvena kršitev določb postopka - kršitev razpravnega načela - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave - prepozne navedbe - razlaga predmeta zavarovanja
Toženka je imela vse možnosti, da uresniči svojo pravico do izjavljanja v postopku. Na njej je bila presoja, na katere navedbe tožnice bo, tako glede dejanskih kot pravnih vidikov spora, odgovorila. Ne gre za primer, ko bi bila odločitev oprta na dejstvo, glede katere toženki ni bila dana možnost, da se o njej izjavi - seznani, zato svoje izbire ne more prevaliti na sodišče prve stopnje. Iz teh razlogov ne pride v poštev uporaba materialnega procesnega vodstva sodišča, saj ni bila potrebna.
zdravniška napaka – povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi posebno hude invalidnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Kdaj določeno ravnanje zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja na določenem medicinskem področju odstopa od profesionalnih standardov in medicinske doktrine oziroma kakšno ravnanje ustreza profesionalnim standardom strokovnega ukrepanja, profesionalni skrbnosti in pazljivosti, je treba presoditi glede na konkretne okoliščine posameznega obravnavanega primera, pri čemer je odgovor na ta vprašanja že glede na njihovo naravo najprej v domeni medicinske stroke in posledično, kot tudi v obravnavanem primeru, tudi tema dokazovanja z izvedenci.