ZJU člen 74. ZDR člen 116, 116/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - sankcije v primeru nezakonitosti – primeri razveljavitve – litispendenca – bistvena kršitev določb postopka – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – odsotni z dela zaradi bolezni – bolniški stalež
Javni uslužbenec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi razveljavitve pogodbe o zaposlitvi na podlagi člena 74 ZJU nima posebnega varstva iz člena 116/3 ZDR glede prenehanje delovnega razmerja za čas bolniškega staleža.
ZPP člen 105a, 141, 142, 277, 318. OZ člen 190, 193. ZZZPB člen 54, 54/1. Pravilnik o štipendiranju člen 41, 44.
vrnitev štipendije – zamudna sodba – sodne takse za pritožbo
Ker je bila tožba toženki pravilno fiktivno vročena, pa nanjo v roku 30 dni ni odgovorila, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženka dolžna tožnici vrniti neupravičeno prejete republiške štipendije.
najemna pogodba – najem poslovnih prostorov – pogodba za določen čas – veljavnost enostranske odpovedi
Materialnopravno zmotno je stališče, da gre upravičenje za enostransko odpoved pogodbeni stranki tudi v primeru, ko sta stranki s samo pogodbo izrecno opredelili čas trajanja pogodbenega razmerja.
Po določbi 32. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki se glede na določbo 8. člena Zakona o prekrških (ZP-1) smiselno uporablja tudi v postopku o prekršku, je kot ravnanje v skrajni sili, ki izključuje storilčevo odgovornost za prekršek, šteti le tisto ravnanje storilca, ki ima znake prekrška, ki ga storilec stori zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost, osebno svobodo ali premoženje, nujno za preživetje, če take nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače, storilec pa se ji tudi ni bil dolžan izpostavljati. Kadar pa storilec stori prekršek v skrajni sili zaradi odvračanja nevarnosti od drugih pravno priznanih vrednot, pa se ga ne kaznuje, če je s prekrškom prizadejano zlo manjše od zla, ki je grozilo. Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je prekoračitev dovoljene hitrosti v naselju za 48 km/h v konkretnem primeru predstavljala večjo nevarnost kot zatrjevano pobegli pes pasme Rottweiller z njive v okolici B. (torej izven samega naselja). Z dejstvi nepodprte so navedbe v obdolženčevem zagovoru, da so psi pasme Rottweiller agresivni in tako vedno, kadar niso v posebni ogradi, predstavljajo potencialno hujšo grožnjo za okolico.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – vezanost na izvršilni naslov – prenehanje obveznosti – izpolnitveno ravnanje
Obveznost preneha, če dolžnik opravi tisto izpolnitveno ravnanje, ki je predmet obveznosti (prim. 282. člen OZ). Dolžnik bi sicer svojo preživninsko obveznost lahko izpolnil tudi na drugačen način, kot je določeno v izvršilnem naslovu, v kolikor bi upnica s tem soglašala oziroma če bi drugačen način izpolnitve odobrila z jasno izraženo voljo (283. člen OZ).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 150, 153. ZVZD člen 36.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost - odmera višine odškodnine - soprispevek
Delo, pri katerem se je poškodovala tožeča stranka (ko je izklopila varnostno stikalo in menjala rezilo na stroju) in utrpela poškodbo mezinca leve roke z zlomom končnega členka, je delo s povečano nevarnostjo. Pri delu na stroju (starejša izvedba stroja), ki je imel podajanje obdelovanca s pomočjo vrvi in uteži, se namreč lahko obdelovalna palica zaradi vpliva sile uteži na palico premakne, kljub izključenemu varnostnemu stikalu in povzroči poškodbo delavcu, kar se je tožeči stranki tudi zgodilo.
ZPIZ-1 člen 60, 143, 144, 454. Seznam telesnih okvar poglavje VIII, točka 1 c.
invalidnina – telesna okvara – vzrok
Pri tožniku je zaradi motenj, zmanjšanja ali izgube funkcije hrbtenice s popolno izgubo funkcije enega segmenta lumbalne regije podana 30% telesna okvara, povečana za 10 % pri popolni izgubi funkcije vsakega naslednjega dinamičnega vertebralnega segmenta lumbalnega dela hrbtenice, skupaj torej 40 % telesna okvara. Ker je vzrok takšne telesne okvare bolezen, tožnik nima pravice do invalidnine, saj bi morala biti za priznanje pravice podana vsaj 50 % telesna okvara.
4. odst. 12. čl. Splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje (ŽZ-95/1), ki določa možnost odkupa iz drugih razlogov, ki jih določa zavarovalnica, je nedoločen, zato tudi nepošten in le v korist zavarovalnice in zavarovancu ne daje enakih možnosti, saj slednji ne ve, kdaj lahko uveljavlja odkupno pravico.
V regresni pravdi zavarovalnice zoper njenega zavarovanca za povračilo škode, ki ji je nastala zaradi izplačila odškodnine oškodovancu, zavarovanec nima ugovorov, ki se nanašajo na utemeljenost izplačila odškodnine po sodbi, ki je bila izdana v postopku, v katerem je sodeloval kot stranski intervenient na strani zavarovalnice.
nadomestilo za neizkoriščen letni dopust – izraba letnega dopusta
Tožnica je izkoristila ves dopust za leto 2010, zato ni upravičena do plačila nadomestila za 18 neizkoriščenih dni letnega dopusta za to leto, kar je v tem sporu vtoževala.
ZFPPIPP člen 331, 332, 332/3, 345, 345/2, 345/2-1.
prodaja premoženja – ločitvena pravica – procesna predpostavka za odločanje o prodaji – obrazloženo mnenje ločitvenega upnika – vezanost sodišča na mnenje – izklicna cena
Glede na to, da v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za prodajo ni bilo potrebno soglasje, temveč le mnenje ločitvene upnice. Sodišče pa na njeno mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor zoper novo izvršilno sredstvo
Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je lahko utemeljen, če je bila izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti oziroma ne morejo biti predmet izvršbe.
Izjema od splošnega pravila o neizpodbojnosti izterjave (poplačila) terjatve s pobotanjem je določena le za primere, kadar je terjatev stečajnega dolžnika vzpostavljena (le) z namenom, da bi z njenim pobotanjem prišlo do poplačila prej nastale terjatve upnika stečajnega dolžnika (pobot namesto plačila v denarju). Ključen je torej namen strank, da s pobotom prikrijeta drugo pravno dejanje izpolnitve, pri čemer se dogovor o pobotu in posledično sklenitev posla, na podlagi katerega stečajni dolžnik pridobi terjatev do upnika, sklepa za pobotanje že nastale terjatve upnika nasproti stečajnemu dolžniku.
V kolikor pa zakon izrecno dopušča pobot ob začetku stečajnega postopka, je treba šteti, da izjava o pobotu, dana pred stečajem, sama po sebi ni izpodbojno pravno dejanje.
ZFPPIPP člen 331, 332, 332/3, 345, 345/1, 345/1-1, 345/2.
prodaja premoženja, zavarovanega z ločitveno pravico – soglasje ločitvenega upnika – mnenje ločitvenega upnika – izklicna cena
Ker v tem primeru ne gre za prodajo po izklicni ceni v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, za to prodajo ni bilo potrebno soglasje temveč le mnenje ločitvene upnice. Sodišče pa na njeno mnenje ni vezano in lahko predlagano odločitev sprejme tudi, če je mnenje negativno.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 101/3, 101/3-2.
osebni stečaj – prejemki izvzeti iz stečajne mase – osebni stečaj – stroški prevoza na delo
Ker v stečajno maso v postopku osebnega stečaja spadajo vsi drugi prejemki dolžnika, razen prejemki, ki so izvzeti iz stečajne mase, stroški prevoza na delo pa med prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ niso navedeni, teh prejemkov v postopku osebnega stečaja ni mogoče izvzeti iz izvršbe.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – zamuda roka za vložitev pritožbe – pravica pritožbe
Pritožba je bila vložena po preteku 15 dnevnega zakonskega roka za vložitev pritožbe (333. člen ZPP), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074439
OZ člen 82, 82/1, 300. ZPP člen 207, 207/2.
pogodba o poslovnem sodelovanju – prevzemna zamuda – ustreznost dobavljenega blaga
Ker rok za prevzem cigaret, ki še niso bile dobavljene tožeči stranki in so se nahajale v trošarinskem skladišču tožene stranke, v pogodbi ni bil določen, o prevzemni zamudi tožeče stranke ni mogoče govoriti. Zaradi slabe prodaje cigaret tožeča stranka ni podala novega posameznega naročila tožeči stranki, to pa glede na pogodbena določila tudi ni bila dolžna storiti.