razlike v plači – sodno varstvo – procesna predpostavka – vojak - postopek za uveljavljanje pravic iz dela – uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja – zavrženje tožbe – čisti denarni zahtevek
Tožnik ne izpodbija odločb tožene stranke, ampak vtožuje le razliko v plači med plačo, ki mu je bila določena z omenjenimi odločbami in plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen, če bi tožena stranka upoštevala višji količnik za določitev njegove plače oziroma višji plačni razred. Takšen zahtevek pa je tudi v primeru, če je postavljen opisno (kot je bilo v konkretnem primeru), potrebno obravnavati kot čisti denarni zahtevek, za katerega tožniku ni bilo potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.
ZPIZ-1 člen 303, 303/1, 303/2, 304, 350/4. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
plačilo premij za dodatno prostovoljno pokojninsko kolektivno zavarovanje – obveznost delodajalca iz delovnega razmerja – pristojnost – nadomestilo za letni dopust
Obveznost plačevanja premij iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega kolektivnega zavarovanja skladno z določbami ZPIZ-1 je potrebno šteti kot obveznost delodajalca iz delovnega razmerja, za presojo katere je pristojno delovno sodišče.
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012 odločilo, da se v petem odstavku 98. člena ZPP razveljavita besedi „tožbo ali“. Ker se po 44. členu ZUstS zakon oziroma del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe zaradi nepredložitve pooblastila pooblaščenke (odvetnice) napačna.
sklep o izvršbi na podlagi menice – sklep o odlogu izvršbe – predhodna odredba – domneva nevarnosti – pravni interes – poprava tožbe – označba stranke
Dejstvo, da je sodišče brez poziva tožeče stranke samo odpravilo pomanjkljivost v označbi tožene stranke, ni vplivalo na zakonitost sklepa.
Odložena izvršitev sklepa o izvršbi, ki je izdan na podlagi menice, ni ovira za zavarovanje terjatve s predhodno odredbo. V času odložene izvršbe postane namreč odločba sodišča začasno neizvršljiva.
S tem, ko je sodišče prve stopnje obravnavalo predlog tožeče stranke za izdajo dopolnilnega sklepa, pri čemer ni odločilnega pomena, da mu je delno ugodilo, delno pa ga je zavrnilo, je bil izčrpan postopek v zvezi z izdajo dopolnilnega sklepa. Slednje pa pomeni, da sodišče druge stopnje ne more obravnavati tudi podrejeno vložene pritožbe.
V primerjavi s prej veljavnim ZVCP-1, ki je v 2. odstavku 131. člena določal, da je pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka (mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu, se v skladu z določbami 106. člena ZPrCP za prekršek kaznuje voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost navedenih snovi in tudi njihovih presnovkov, v krvi ali slini.
Ocena zdravnika oziroma zaznava znakov motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu pri zdravniškem pregledu v okviru strokovnega pregleda, je v primeru, ko je kromatografska preiskava pokazala prisotnost prepovedanih drog in njihovih presnovkov v organizmu, pomembna za odločitev o pridržanju voznika, torej v času, ko rezultat toksikološke preiskave še ni znan, ne pa glede vprašanja odgovornosti za storitev obravnavanega prekrška.
URS člen 42. OZ člen 179, 179/1. ZDru-1 člen 2, 2/2, 4, 9.
društvo – članstvo v društvu – kršitev osebnostne pravice – kršitev pravice do združevanja – nezakonita izključitev – pravična denarna odškodnina
Društvo je z nezakonitim postopkom izključitve in nezakonitim suspenzom člana prekršilo njegovo pravico do združevanja.
Odmerjena odškodnina v znesku 3.000,00 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do združevanja.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – poziv stečajnemu upravitelju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Zoper prvo toženo stranko se je začel stečajni postopek, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je postopek v tem delovnem sporu zoper prvo toženo stranko prekinjen. Sodišče prve stopnje pa je ravnalo nepravilno, ker je stečajnega upravitelja prve tožene stranke hkrati pozvalo, da prevzame prekinjeni postopek. Tako bi sodišče prve stopnje lahko ravnalo le v primeru, če bi tožnik v tem sporu uveljavljal terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase, vendar pa tožnik v tem sporu zoper prvo toženo stranko uveljavlja denarno terjatev zato, v skladu z 2. odstavkom 301. člena ZFPPIPP, razlog za prekinitev postopka lahko preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071427
OZ člen 10, 147. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev predvidevanja objektivne možnosti nastanka škode – naeminem laedere - culpa in abstracto - razpravno načelo
Glede na „pravilno“ izvedbo vseh dejavnosti čiščenja v konkretnem primeru bi takšno dejansko stanje lahko utemeljevalo odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke zgolj, če bi bilo mogoče snažilkam očitati opustitev predvidevanja objektivne možnosti nastanka škode, posledično pa opustitev ravnanja, za katerega sicer niso bile zadolžene (oziroma ni bilo posebej predpisano), a je bilo v konkretnih okoliščinah dolžno zaradi pravila „naeminem laedere“. Ker dolžnost takšnega ravnanja v nobenem predpisu ni izrecno konkretizirana, je njegova presoja mogoča zgolj ob izrecnem in jasnem očitku tožnika kot oškodovanca, da je škoda nastala ravno zato, ker je povzročitelj vedel, ali bi ob dolžni skrbnosti vsaj moral vedeti, da bo takšna opustitev lahko povzročila škodo pri ljudeh ali na premoženju.
ZAVAROVALNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066629
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. ZMZPP člen 4, 94, 94/1. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14, 214, 214/1, 224, 243.
pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – postopek za priznanje tujih sodnih odločb – predhodno vprašanje – hrvaška sodna odločba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – splošni zavarovalni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – javna listina – priznanje v kazenskem postopku – dokazovanje – izvedenci – prevalitev dokaznega bremena – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – deljena odgovornost
Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije. Če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep, lahko vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek, pri čemer se tudi v takšnem primeru sodišče omeji na preizkus obstoja pogojev iz 94. do 107. člena ZMZPP.
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, kar v tej zadevi pomeni, da je vezano na navedeno kazensko sodbo (ob njenem priznanju v smislu določb ZMZPP) samo glede obstoja tistih dejstev, ki predstavljajo zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče in glede toženčeve odgovornosti, ne pa tudi glede ugotovljene stopnje toženčeve alkoholiziranosti.
Toženec je sicer v kazenskem postopku priznal, da je imel 0,64 g/kg alkohola v krvi v času nesreče, vendar tega priznanja ni mogoče enačiti s priznanjem v pravdi oziroma mu pripisati pomena in posledic v smislu 1. odstavka 214. člena ZPP (enako velja za ostala priznana dejstva v kazenskem postopku, ki ne predstavljajo ugotovljenih zakonskih znakov storjenega kaznivega dejanja). Ugotovitev kazenskega sodišča o stopnji alkoholiziranosti toženca in njegovo priznanje višine te stopnje imata pomen z vidika bremena dokazovanja, saj je procesno dokazno breme o stopnji toženčeve alkoholiziranosti tožnica prevalila na toženca. V pravdi je pri vsebinskih odločitvah potrebno uporabiti dokazni standard prepričanja, ne pa verjetnosti.
plačilo sodne takse – vrednost spornega predmeta – sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom – delni umik tožbe
Tožeča stranka je v tožbi navedla le skupno vrednost spornega(ih) predmeta(ov) 228.022,07 EUR. Zato prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage, da bi po delnem umiku tožbe na ugotovitev obstoja terjatve v višini 2.733.022,07 EUR ter ločitvene pravice za znesek v višini 2.600.000,00 EUR na dolžnikovih zalogah, samo določilo vrednost spornega predmeta za zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve v višini 95.000,00 EUR.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – poziv stečajnemu upravitelju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Zoper prvo toženo stranko se je začel stečajni postopek, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je postopek v tem delovnem sporu zoper prvo toženo stranko prekinjen. Sodišče prve stopnje pa je ravnalo nepravilno, ker je stečajnega upravitelja prve tožene stranke hkrati pozvalo, da prevzame prekinjeni postopek. Tako bi sodišče prve stopnje lahko ravnalo le v primeru, če bi tožnik v tem sporu uveljavljal terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase, vendar pa tožnik v tem sporu zoper prvo toženo stranko uveljavlja denarno terjatev zato, v skladu z 2. odstavkom 301. člena ZFPPIPP, razlog za prekinitev postopka lahko preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070213
ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351, 351/2, 351/3. ZGD-1 člen 7, 8. ZIZ člen 270.
stečajni postopek – postopek zavarovanja denarne terjatve – začasna odredba – aktivna legitimacija – zahtevek zoper osebno odgovornega družbenika – spregled pravne osebnosti – sklepčnost tožbe
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatve niti njihovega zavarovanja zoper osebno odgovornega družbenika in to zgolj za svoj račun, niti v primeru, če bi se izkazalo, da so pri toženi stranki podani pogoji za spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1.
pravdni stroški – odmera pravdnih stroškov – nagrada za narok – preklic naroka
Toženi stranki nagrada za narok ne gre. V konkretni zadevi namreč narok ni bil opravljen, ker je prišlo do umika tožbe še pred narokom in je bil že razpisan narok preklican.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066609
ZP-1 člen 2, 2/2, 98, 98/3. ZVCP-1 člen 32, 32/7, 32/7-d. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-4, 46/5-5.
razglasitev odločitve – prepis izreka sodbe brez obrazložitve – napoved pritožbe – meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – hitrost vožnje – najvišje dovoljene hitrosti
Z ZP-1C je bil uveljavljen institut napovedi pritožbe, ki sodiščem omogoča, da svoje odločitve v skladu z načelom ekonomičnosti in smotrnosti postopka najprej naznanijo v poenostavljeni obliki.
Po uveljavitvi nove prometne zakonodaje se je voznik motornega vozila, ki je prekoračil s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju za več kot 30 km/h, v skladu s 4. točko 5. odstavka 46. člena ZPrCP, sicer najprej kaznoval enako, z globo najmanj 1.000,00 eurov, izreklo pa se mu je tudi devet kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Po uveljavitvi ZPrCP-1A pa se v skladu s 5. točko 5. odstavka 46. člena ZPrCP kaznuje le z globo 1.000,00 eurov, izreče pa se mu tudi devet kazenskih točk.
ugovor novega dolžnika – ugovor – novo izvršilno sredstvo – sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – izredno pravno sredstvo novega dolžnika – pravni interes za pritožbo
Z ugovorom po 56.a členu ZIZ novi dolžnik izpodbija sklep o izvršbi, ki je bil v subjektivnem delu spremenjen s sklepom o nadaljevanju izvršbe.
Sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je mogoče izpodbijati le iz razloga, ki preprečuje izvršbo na novem izvršilnem sredstvu.