brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepopolna vloga
Čeprav je tožena stranka kljub pomanjkljivostim vlogo obravnavala po vsebini (presojala je izpolnjevanje objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP), navedena procesna kršitev ni vplivala na pravni položaj tožeče stranke glede na to, da je bila njena vloga za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnjena.
URS člen 13, 25, 42. ZJZ člen 6, 6/1, 20, 20/1, 21.
javna prireditev - prepoved javne prireditve - kršitev človekovih pravic - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do pritožbe - načelo sorazmernosti
Pravica do pritožbe vsakomur zagotavlja tudi pravico do učinkovitega pravnega varstva, kar izhaja tudi iz 13. člena EKČP. Poseg v to pravico je zato treba presojati po t.i. strogem testu sorazmernosti, kar pomeni, da je poseg dopusten le v primeru, ko je nujen za varstvo pravic drugih, poseg pa tudi ne sme biti prekomeren.
ZLS člen 29, 33. Statut Občine Kostanjevica na Krki (2014) člen 25. Poslovnik Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki (2014) člen 57, 57/7.
občinski svet - sklep občinskega sveta - izpodbijanje sklepa občinskega sveta - presoja zakonitosti akta občinskega sveta - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega sklepa - izvirna pristojnost občine
Z določbo šestega odstavka 33. člena ZLS se uvaja notranji nadzor nad zakonitostjo odločitev občinskega sveta v zadevah, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine, torej v lokalnih zadevah javnega pomena, ki so kot izvirne naloge določene s splošnim aktom občine ali so kot take določene z zakonom. Če gre za odločanje v zadevi iz prenesene državne pristojnosti, velja (drugačna) ureditev po sedmem odstavku istega člena ZLS, ki županu nalaga obveščanje pristojnega ministra o nezakonitosti oziroma neprimernosti zakonske ureditve. Iz razlikovanja med odločitvami v zadevah iz prenesene in izvirne pristojnosti in s tem povezanega obsega zunanjega nadzora zakonitosti delovanja občinskih organov torej izhaja, da župan na podlagi šestega odstavka 33. člena ZLS ne more začeti sodnega postopka zaradi nezakonitosti vseh posamičnih aktov (konkretnih odločitev), ampak le glede tistih, ki se nanašajo na odločitve občinskega sveta o lokalnih zadevah, torej na naloge iz izvirne pristojnosti občine.
Skladnost sprejetega Odloka o postopku vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ni in tudi ne more biti predmet upravnega spora. Pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje posameznim dejanskim končnim upravičencem sodišče poudarja, da ne gre za odločanje o pravicah obveznostih ali pravnih koristih na področju upravnega prava in da ZVVJTO občinskega sveta tudi ne pooblašča za sprejemanje posamičnih odločitev. Gre namreč za pogodbena, civilnopravna razmerja. Odločanje v sporih, ki se tičejo obligacijsko pravnih ali drugih civilnih razmerij, pa je v pristojnosti sodišč splošne pristojnosti.
ZDavP-2 člen 10, 74, 77, 141, 141/1. ZGD-1 člen 425, 425/2.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov pravnih oseb - simuliran (navidezni) pravni posel - zastaranje - dokazovanje - zaslišanje priče
Na pravilnost izpodbijane ugotovitve davčnega organa (kršitev 10. člena ZDavP-2, ki davčnim zavezancem nalaga, da morajo davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka) zaslišanje prič, ki ga sodišču predlaga tožnik, ne more vplivati in je tudi nepotrebno. Nepopolnih, neresničnih in nepravilnih listin, ki jih je v predmetni zadevi davčnemu organu predložil tožnik, ne morejo nadomestiti izjave predlaganih prič. Na podlagi 77. člena ZDavP-2 se v davčnem postopku praviloma dokazuje z listinskimi dokazi, vendar so tudi druga dokazna sredstva dopustna, torej tudi zaslišanje prič, kot ga predlaga tožnik. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi ZDavP-2 pa se predvideva za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni, razen, če so listine formalni pogoj za uveljavljanje pravice, za kar pa ne gre v obravnavanem primeru.
Na podlagi prvega odstavka 138. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje. Dolžan je dajati pravilne, popolne in resnične podatke, predložiti poslovne knjige in evidence, poslovno dokumentacijo in druge dokumente ter dajati tudi potrebna pojasnila. Tožnik je tudi imel vse možnosti sodelovanja v postopku, saj je tudi podal pisne pripombe na zapisnik DIN oz. se opredelil do seznanitve.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Tožnik je pritožbo poslal kot navadno pošiljko prvostopnemu organu. Tako vložena pritožba je vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (240. člen ZUP).
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazila k vlogi
Pri odločanju o napredovanju se upoštevajo okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Če se kasneje pojavi dvom v verodostojnost določenih listin, se od predlagatelja napredovanja lahko zahteva več, kot se je pred tem zahtevalo pri odločanju v drugih istovrstnih primerih, to pa je lahko podlaga za različno obravnavanje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Bistvena napaka, zaradi katere je sodišče moralo tožbi ugoditi je napačna razlaga ZBPP-C, kajti zakonodajalec je predpisal, da je upravičenec, ki je v sodnem postopku uspel, dolžan povrniti Republiki Sloveniji "razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona." Tožena stranka pa te razlike med stroški, ki so bili dejansko plačani za brezplačno pravno pomoč, in zneskom, ki naj bi jo povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, sploh ni ugotavljala, pri čemer iz podatkov v spisu izhaja, da tožnik stroškov s strani države niti ni prejel, ampak jih je moral v pritožbenem postopku celo plačati.
javno dobro - ukinitev javnega dobra - status grajenega javnega dobra
Odločba o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se lahko izda na županovo zahtevo, ki jo mora potrditi pristojni občinski organ s sklepom, ne pa na zahtevo osebe, ki zatrjuje, da ima na nepremičnini s statusom grajenega javnega dobra neko pravico (kot v obravnavani zadevi tožnika, ki v bistvu trdita, da imata na delu predmetnega zemljišča lastninsko pravico).
Neutemeljeno je sklicevanje tožnikov na okoliščine, ki naj bi po njunem utemeljevale ukinitev statusa grajenega javnega dobra, saj postopek za odvzem tega statusa ni sredstvo za ugotavljanje nezakonitosti oziroma nepravilnosti odločbe o dodelitvi statusa grajenega javnega dobra in s tem tudi ne za odpravo posledic take domnevno nezakonite odločbe.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 5.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - začasna odredba
Sistemske pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, so predvsem objektivno dejstvo, ugotovljivo z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov.
Ker tožeča stranka sodne takse v roku ni plačala, plačila pa tudi ni bila oproščena, niti ji ni bil odobren odlog ali obročno plačilo sodne takse in ni zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je nastopila zakonska fikcija umika tožbe. V posledici navedenega je sodišče sklenilo, da se postopek v tem upravnem sporu ustavi.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - delničarski sporazum - podatki o porabi javnih sredstev
Delničarski sporazum, kljub določbi, da je njegova vsebina poslovna skrivnost, vsebuje podatke o porabi javnih sredstev, torej podatke, ki so absolutno javne informacije v smislu tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 in zato dostopa do teh podatkov, ob upoštevanju 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni dopustno zavrniti.
Kot "porabo javnih sredstev" ni mogoče razumeti zgolj višine javnih sredstev za pridobitev delnic ali dosežene kupnine ob njihovi prodaji, pač pa tudi dogovore o uveljavljanju korporacijskih pravic iz delnic, saj ti vplivajo na poslovanje delniške družbe, posledično tudi na njeno vrednost, oziroma na vrednost delnic (tako knjigovodsko kot tržno), s tem pa na javna sredstva. Smiselno enako je navsezadnje mogoče zaključiti tudi na podlagi tožbenih navedb drugotožeče stranke, ko pojasnjuje, da bi razkritje delničarskega sporazuma lahko vplivalo na vrednost delnic (špekulativno, da bo njihova vrednost verjetno padla), kar že samo po sebi pove, da je vsebina Delničarskega sporazuma taka, da bo vplivala na sredstva drugotožeče stranke, torej javna sredstva, glede na to, da so delnice, ki jih je pridobila s takimi sredstvi, sestavni del njenega premoženja.
nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - prepoved prirejanja iger na srečo
V predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve sta ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagani obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v navedeni določbi (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki).
ZUP člen 9, 9/1, 214. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 12, 12/4, 22, 22/5. ZUS-1 člen 20, 20/3.
Če je tožena stranka odločitev oprla na 4. odstavek 12. člena Dublinske uredbe, potem bi moralo biti iz obrazložitve razvidno, na podlagi v Dublinski uredbi predvidenih dokaznih sredstev, kateri dokument za prebivanje tožnik poseduje, ki je potekel manj kot dve leti pred tem, ali vizum, ki je potekel manj kot šest mesecev pred tem, in ki mu je dejansko omogočil vstop na ozemlje države članice.
Odgovor na tožbo ne more odpraviti bistvenih pomanjkljivosti v obveznih sestavinah obrazložitve.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - preuranjena tožba
Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo vložila 7. 6. 2017, obravnavano tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa o tej pritožbi pa je vložila 14. 6. 2017, torej pred potekom dvomesečnega roka za odločitev o pritožbi. Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj pretečenega dvomesečnega roka za odločanje o pritožbi iz 256. člena ZUP. To pomeni, da je tožeča stranka tožbo zaradi molka organa vložila prezgodaj.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 1a, 1a/2, 4. ZZelP člen 13a, 13a/1, 13a/2.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava
Pravna teorija in upravnosodna praksa sta v zadevah dostopa do informacij javnega značaja opredelili več kriterijev, ki so pomembni za opredelitev javnopravnega oziroma zasebnopravnega statusa pravne osebe. Med te kriterije med drugim spadajo način ustanovitve, namen delovanja, morebitno izvajanje javnih nalog, odgovornost za obveznosti, prevladujoča vloga države v organih upravljanja in narava funkcij oziroma delovanja ter način financiranja
delegacija pristojnosti - upravni spor - subsidiarni upravni spor - kršitev ustavnih pravic
Ker je Upravno sodišče RS edino stvarno pristojno za odločanje o tožbi zaradi kršitev ustavnih pravic, ni pravne podlage za ugoditev tožbenemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.
Po izrecni določbi 3. člena ZUS-1 odločitev sodne veje oblasti, izdanih v izvrševanju svojih ustavnih pristojnosti, ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče RS namreč ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopkov pred sodišči. Prav tako v zvezi s temi postopki v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati kršitev ustavnih pravic kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostop do javne ceste - pravica dostopa do nepremičnine - spor o lastništvu - javna pot - minimalna komunalna oskrba
Za razliko od primerov v upravnosodni praksi, ko so stranke, ki so zatrjevale drugačno lastninsko stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige, zgolj zatrjevale lastninsko pravico in upravnemu organu niso predložile nobenega dokaza, s katerim bi domnevo lastništva izpodbile, so v obravnavnem primeru tožniki v postopku dokazali, da je v zvezi z lastništvom nepremičnine parc. št. 162/38 v teku sodni postopek, ki se je pričel že pred sklenitvijo služnostne pogodbe s prizadeto stranko, in v zvezi s tem priložile več dokazov. Spor v zvezi z lastništvom pa so zaznamovali tudi v zemljiški knjigi z učinkom od 9. 4. 2013. Toženka je s tem, ko se je postavila na stališče, da je navedena nepremičnina v lasti Mestne občine Kranj, sama rešila predhodno vprašanje, ne da bi se opredelila do navedenih dokazov in navedb, kljub temu, da bi lahko bili odločilni, tudi če bi se izkazalo, da javna pot v oziroma sklenjena služnostna pogodba z občino tožnikom omogoča dostop do javne ceste, s čemer bi izkazali pogoj zagotovljene minimalne komunalne oskrbe objekta.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - fikcija vročitve
Rok iz četrtega odstavka 87. člena ZUP za prevzem poštne pošiljke in s tem za prevzem sklepa o davčni izvršbi, se je iztekel na dela prost dan, to je na nedeljo. Na nedeljo je torej iztekel petnajstdnevni rok, v katerem bi tožnica lahko prevzela zadevno poštno pošiljko, pa tega ni storila. Iz spisov tudi kot nesporno sledi, da je bila tožnica o možnosti prevzema pošiljke in o posledicah, če tega ne stori, pravilno in pravočasno obveščena. To pa po presoji sodišča pomeni, da ni bila v ničemer prikrajšana, ne v zakonskih in tudi ne v ustavnih pravicah. Rok petnajstih dni je namreč začel teči šele po neuspešni osebni vročitvi, v dispoziciji tožnice pa je bilo, ali bo v roku iz obvestila pisanje tudi dvignila. Ker tega ni storila, je privolila v nastanek določenih posledic, na katere je bila vnaprej opozorjena in je zato upravičeno nastopila fikcija vročitve.
skrbnik za poseben primer - kolizijski skrbnik - navzkrižje interesov - postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom
V obravnavanem primeru ne gre za kolizijo med interesi mladoletnih otrok in staršev, temveč za spor med staršema o izvrševanju roditeljske pravice pri upravljanju premoženja mladoletnih otrok.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici. Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil Azilni dom in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik pa tudi ni izkazal, da je njegovo izginotje posledica okoliščin, na katere ni imel zadostnega vpliva.