V postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe do ukinitve posebne davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, začetih na podlagi samoprijave davčnega zavezanca, je treba upoštevati tudi navedeno olajšavo, če jo je zavezanec uveljavljal in to ne glede na to, kdaj je bila davčna napoved na podlagi samoprijave vložena, če je bila vložena skladno z roki in pogoji, ki jih za samoprijavo določa 63. člen ZDavP-2.
ZSS člen 31, 31/1. ZDT-1 člen 37, 37/5, 124, 124/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
državni tožilec - napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ocena državnotožilske službe sama po sebi ne pomeni odločitve o pravici ali pravni koristi tožnice, pač pa gre le za strokovno oceno in se z njo še ne posega v kakšno pravico, saj je ocena državnotožilske službe šele podlaga za to, da se na podlagi te ocene odloči o predlogu za napredovanje. Ocena državnotožilske službe torej nima značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor. Upravni spor bi bil dopusten, če bi z istim aktom tožena stranka hkrati odločila tudi o predlogu za napredovanje, saj bi šele s takim aktom bilo odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožeče stranke.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč
Tožnikove pripombe ob razgrnitvi elaborata nove razdelitve zemljišč so bile upoštevane in se je tožniku po dopolnitvi tega elaborata dodelilo zemljišče, ki se nahaja na lokaciji tožnikovih vloženih parcel, na južnem delu pa obsega tudi zemljišča drugih komasacijskih udeležencev. S tem so bila spoštovana določila ZKZ o pogojih nove razdelitve zemljišč.
Če območje obstoječega distribucijskega sistema v vlogi ni prikazano pravilno in vlagatelj vloge tekom postopka ustrezno ne spremeni, dovoljenja za priznanje statusa zaprtega distribucijskega sistema ni mogoče izdati.
izpisek iz matičnega registra - izdaja potrdila - zloraba pravice - upravna taksa
Izkustveno sprejemljiv je zaključek upravnih organov, da izdaja tako velikega števila izpiskov pomeni za upravni organ veliko obremenitev, ki vpliva na njegovo poslovanje do drugih udeležencev v upravnih postopkih oziroma drugih strank. Tožeča stranka razloga, zakaj potrebuje tolikšno število izpiskov iz matičnega registra, ni pojasnila. Res ji tega nasploh in v običajnih okoliščinah ni treba pojasnjevati, kot to navaja tožba, a izdaja 697 izpiskov iz matičnega registra niso običajne okoliščine.
Trditev tožeče stranke je, da tarifna št. 4 ZUT govori samo o upravni taksi za potrdila, zato je tožeča stranka za izpisek ni dolžna plačati in iz tega razloga zahteva vračilo. Po presoji sodišča temu ni mogoče pritrditi. Res ZUP in ZMatR govorita o potrdilih in izpiskih iz uradnih evidenc, pri tem pa ni nobenega dvoma, da gre v obeh primerih za potrdila in druge listine (izpiske, certifikate itd.) o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca (179. člen ZUP).
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov - dokazno breme
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zadostni meri obrazložila, zakaj je podvomila v predložena potrdila in zakaj je zahtevala še dodatna dokazila o dejanski izvedbi referatov na dveh mednarodnih posvetih. Tožnica pa niti po dodatnih dveh pozivih tožene stranke ni predložila programa navedenih dveh znanstvenih posvetov, iz katerih bi bil razviden razpored izvedbe predstavitev navedenih referatov, oziroma, kdaj, kje in kako dolgo časa je potekala osebna izvedba posameznih referatov in kdo konkretno jih je izvajal, čeprav je bila k temu dvakrat izrecno pisno pozvana s strani tožene stranke.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - stroški prevoza na delo in prehrane - posebna davčna olajšava
Glede na stališče davčnega organa, da je zavezanec z vložitvijo napovedi na podlagi samoprijave prekludiran glede uveljavljanja stroškov dela in davčnih olajšav, tožena stranka v postopku odmere dohodnine za leto 2010 ni ugotavljala, ali je - in v kakšni višini je - znižanje davčne osnove utemeljeno. Zato je izpodbijana odločba, s katero je davčni organ odmeril tožeči stranki dohodnino za leto 2010 brez upoštevanja stroškov za prehrano in prevoz na delo ter olajšave za čezmejne delovne migrante, nepravilna in nezakonita.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - začasna odredba
Republika Hrvaška ima v celoti uveljavljen sistem mednarodne zaščite, prosilci imajo podobne pravice kot prosilci v Republiki Sloveniji (hrvaški Zakon o azilu), zato vrnitev v državo Evropske unije ne more biti sporna. Navedene domneve tožnik s svojimi navedbami in predloženimi dokazi po presoji sodišča ni uspel izpodbiti.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
Tožena stranka sme podvomiti v verodostojnost predloženih dokazil, če meni, da ne dokazujejo tistega, kar se v njih zatrjuje. To je v skladu z načelom proste presoje dokazov, ki je določeno v 10. členu ZUP.
Glede očitka, da upravna enota ni pravilno rešila vprašanja pravnega nasledstva vlagatelja zahteve za denacionalizacijo, sodišče pojasnjuje, da mora v primeru, kakršen je obravnavani, ko so upravičenci do denacionalizacije že mrtvi, upravni organ presoditi tudi, ali je vlagatelj zahteve s stopnjo verjetnosti izkazal pravno nasledstvo po pokojnih upravičencih. Četudi je pravno vprašanje obstoja pravnega nasledstva v obravnavani zadevi morda upravni organ rešil napačno, to ne pomeni, da je bilo zato z odločbama, izdanima v postopku denacionalizacije, odločeno o zadevi iz sodne pristojnosti v smislu 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, kot to napačno meni tožeča stranka.
odložitev vpisa v osnovno šolo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker ne ZOsn ne drug zakon ne določata neposredne pravice do sodnega varstva v upravnem sporu nobenemu od staršev otroka, o čigar odložitvi začetka šolanja v OŠ je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, je sodišče v obravnavani zadevi moralo najprej ugotoviti, ali je bilo z izpodbijano odločitvijo poseženo v kakšno tožničino, torej njej lastno, na predpisih utemeljeno pravico ali pravno korist, zaradi česar bi v konkretnem primeru izpodbijana odločba pomenila v poseg vanjo. Tega pa tožnica v tožbi niti ne zatrjuje.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnik je bil pravilno pozvan na dopolnitev prošnje in ker je ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo in ker niti v tožbi ne trdi, da bi svojo prošnjo pravočasno in ustrezno dopolnil v skladu s pozivom tožene stranke, je tožena stranka pravilno ocenila, da niti po dopolnitvi tožnik ni izkazal, za katero dejanje oziroma v katerem sodnem postopku želi pridobiti BPP, ker tega ni konkretiziral z navedbo imena sodišča in opravilne številke zadeve niti ni v tej zvezi predložil nobene listine, prav tako pa tudi ni konkretiziral zatrjevanega lastništva nepremičnin in osebnega avtomobila. Ker torej svoje prošnje za BPP v danem dodatnem roku ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo s pozivom tožene stranke, je odločitev, da prošnjo zavrže, pravilna in zakonita.
izvolitev v naziv - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Postopek izvolitev v najvišji znanstveni naziv se razlikuje od postopka za izvolitev v naziv v "nižje nazive", pri katerem je tožena stranka pritožbeni organ, v obravnavanem primeru pa gre samo za enostopenjski postopek, ki je urejen drugače.
Utemeljen je tožbeni ugovor, da se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta zgolj sklicuje na ugotovitev HK UL, da tožnica za izvolitev v naziv znanstvene svétnice ne izpolnjuje vseh pogojev, ker nima zadostne objave najmanj 7 del, pri katerih bi bila prva ali vodilna avtorica. Pri tem pa tožena stranka ne pojasni, ali se in zakaj se s takšno ugotovitvijo HK UL tudi sama strinja oziroma, zakaj je takšni ugotovitvi HK UL tudi sledila.
Tožena stranka bi morala pred izdajo odločbe tožnici dati možnost, da bi lahko izrekla o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ker te možnosti ni imela že v postopku pred HK UL. Ker je šlo v obravnavanem primeru za enostopenjski postopek in ker tožnica v tem postopku ni imela možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izjasnila o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, čeprav bi to možnost morala imeti, je odločitvi tožene stranke lahko ugovarjala šele v tožbi.
Roki in prekluzije, ki jih določa ZDavP-2 v 267., 270., 271. in 288. členu niso materialnopravne odločbe, ki bi urejale materialnopravna pravila odmere dohodnine (kar ureja ZDoh-2), temveč urejajo zgolj procesne možnosti in omejitve, ki se nanašajo prav na primere pravočasnega uveljavljanja davčnih obveznosti. Zato te določbe za primer odločanja o obveznosti plačila dohodnine na podlagi vložene davčne napovedi na podlagi samoprijave skladno s 63. členom ZDavP-2 niso uporabljive.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - stroški prevoza na delo in prehrane
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Tako iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi.
ZMZ-1 člen 49, 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 12, 12/1, 18, 18/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - izkaznica prosilca za azil - Dublinska uredba III
Ni sporno, da je tožnik ob prijetju pri sebi imel izkaznico prosilca za mednarodno zaščito, izdano s strani Ministrstva za notranje zadeve Republike Hrvaške z dne 29. 8. 2017, z veljavnostjo do 29. 8. 2018. Navedena izkaznica za določen čas med drugim dovoljuje prosilcu za azil prebivanje v Republiki Hrvaški, zato je Republika Hrvaška odgovorna za obravnavanje njegove prošnje tudi na podlagi prvega odstavka 12. člena Dublinske uredbe, ki določa, da kadar prosilec poseduje veljaven dokument za prebivanje, je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna država članica, ki je dokument izdala.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - druga javnopravna stvar - obseg sodne kontrole
Postopki javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev, so po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip upravnega spora. Pri presoji odločitev se upošteva načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev je glede materialnopravnih in procesnih vprašanj stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne spušča v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Izpolnjevanje razpisnih kriterijev presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - rok za vložitev davčne napovedi - samoprijava - stroški prevoza na delo in prehrane
ZDavP-2 na vložitev samoprijave izrecno veže tri posledice. Prva je plačilo obresti, ki jih davčni organ obračuna od neplačanega davka za čas poteka roka za vložitev davčne napovedi do vložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave. Druga je, da zavezanec v zvezi z isto obveznostjo ne more vložiti nove samoprijave, saj jo lahko vloži le enkrat. Tretja pa je izjema od kaznovanja za prekršek.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 18, 18/1, 18/1-b, 18/1-c. ZMZ-1 člen 51, 51-4.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba III - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja Republiki Hrvaški
Sistemske pomanjkljivosti so objektivna dejstva, ugotovljiva z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov, pri čemer pa sodišču ni znano nobeno relevantno poročilo o stanju v Republiki Hrvaški v smislu obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev.
javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - prosta presoja dokazov
Stranka mora dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno in če ne gre za splošno znana dejstva, mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je to mogoče, tudi predložiti; če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek .
Tožena stranka je tožnico pozivala naj predlog dopolni z dodatnimi dokazili o opravljenem strokovnem delu v 30 dneh, pri čemer ni navedeno, da bi bila lahko ta dodatna dokazila zgolj programi posvetov.