dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - stroški prevoza na delo in prehrane
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec v njej lahko navaja. Tako iz samega besedila zakona ni videti prepričljivega razloga, da se "davčna napoved" iz 63. člena ZDavP-2 razlikuje od "davčne napovedi" iz 61. člena ZDavP-2, ki splošno določa vsebino davčne napovedi.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - povezane družbe - družba mati - hčerinska družba
Okoliščina, da so tožnik in hčerinski družbi bili dogovorjeni, da je plačnik goriva tožnik, torej kupec energentov, ne vpliva na status upravičenca do vračila trošarine, saj gre za obligacijsko-pravni dogovor, ki ne more vplivati na status upravičenca po ZTro. Zato je po presoji sodišča pravilna razlaga prvostopenjskega organa, da tožnik nima položaja upravičenca za vračilo trošarine glede vozil, ki jih je dal v najem svojim hčerinskim družbam.
ZJU člen 84, 152.a, 152.a/1. ZUS-1 člen 47. ZUP člen 214.
imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto - predhodno vprašanje - obrazložitev odločbe
Vprašanje zakonitosti premestitve ni predhodno vprašanje za ta upravni spor (47. člen ZUS-1). Uporaba 84. člena ZJU zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na 2. točko izreka, (med drugim) izhaja, da je bil tožnik zaradi premestitve na drugo delovno mesto imenovan v naziv pravosodni policist svetovalec I, pred premestitvijo pa je bil na delovnem mestu inšpektor v nazivu pravosodni policist svetovalec operativni vodja I ter da sta oba naziva iste, sedme stopnje. Iz povedanega pa po presoji sodišča ni jasno, na kakšni podlagi je organ sprejel zaključek, da tožnik izpolnjuje (vse) pogoje za sporno imenovanje v naziv pravosodni policist svetovalec I in se zato sklepa s tega vidika ne da preizkusiti.
ZPre-1 člen 7, 7/3, 8, 8/1, 12, 12/1, 15, 15/1, 22, 22/1, 22/1-3, 22/2, 22/5, 22/6. ZTFI člen 500, 502, 502/2, 502/2-2. ZUP člen 82, 85, 181-187, 237, 237/2, 237/2-3.
prevzem - usklajeno delovanje - prevzemni prag - kontrola - dokaz z zaslišanjem prič - dokaz z zaslišanjem strank - indični dokaz
Glede na zakonsko dikcijo oblika sporazuma v smislu prvega odstavka 8. člena ZPre-1 ni pomembna. Bistveno je soglasje volj in na tej podlagi temelječe sodelovanje med udeleženimi osebami s ciljem pridobiti ali utrditi kontrolo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe. Določbe 22. člena ZPre-1 veljajo tudi v primeru usklajenega delovanja po 8. členu ZPre-1. Zakon veže položaj prevzema in doseganja prevzemnega praga tako na delovanje posamezne osebe (prevzemnika) kot na usklajeno delovanje več oseb.
Indično sklepanje predstavlja v danih okoliščinah primera metodološko pravilen pristop. Toženka nikjer v izpodbijani odločbi ne zatrjuje, da bi razpolagala z direktnimi dokazi (kot bi bil na primer obstoj pisnega sporazuma).
Pojma usklajenega delovanja po prvem odstavku 8. člena ZPre-1 ne gre enačiti samo s takšnim delovanjem, ki kaže na različne (bolj ali manj splošne) skupne interese udeleženih oseb oziroma, ki temelji na njihovi osebni ali družinski povezanosti, znanstvih in podobno. Vendarle mora biti pri usklajenem delovanju po določbah ZPre-1 v povezavi s sodelovanjem udeleženih oseb izkazan tudi cilj pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe.
Četudi dajejo stranke v skladu s 500. členom ZTFI svoje izjave pisno, lahko v dokaz svojih trditev predlagajo tudi zaslišanje oseb. Če izvedba takega dokaza ni potrebna, mora to toženka ustrezno utemeljiti. V konkretnem primeru je toženka dokazne predloge z zaslišanjem navedenih oseb zavrnila z neustreznim argumentom, da so se lahko te osebe izjavile glede dejstev in dokazov že kot stranke. Pri tem je toženka spregledala, da zaslišanje oziroma izjava stranke (188. člen ZUP) ni isto kot zaslišanje priče (181. do 187. člen ZUP) in da je tožnik predlagal zaslišanje navedenih oseb v potrditev svojih navedb.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - ustavitev postopka
Ker je tožeča stranka tožbo umaknila, je sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo, ne da bi pri tem opravilo predhodni preizkus tožbe v smislu 36.člena ZUS-1.
ZIL-1 člen 105, 105/1, 107, 107/1, 107/2. ZIZ člen 163, 163/2, 163/3, 163/4, 86, 86/1, 9, 9/6, 46, 46/1.
industrijska lastnina - patent - izvršba - izdaja sklepa o izvršbi
Po drugem odstavku 163. člena ZIZ je rubež opravljen že z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžniku. Posledica rubeža je pridobitev zastavne pravice (četrti odstavek 163. člena ZIZ), dolžniku pa je prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi (prvi odstavek 86. člena ZIZ). S sklepom o izvršbi, s katerim se dovoli rubež, sodišče dolžniku prepove razpolagati s to pravico (tretji odstavek 163. člena ZIZ). Iz sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča tako jasno izhaja, da je sodišče že s tem sklepom tožniku (kot dolžniku) prepovedalo razpolaganje s patentom. Po mnenju sodišča (ne)pravnomočnost sklepa o izvršbi, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, ni bistvena za odločitev v tej zadevi. To je toženka po presoji sodišča pravilno upoštevala, ko je odločala o zahtevi za vpis licence pri patentu. V nasprotnem primeru bi namreč (lahko) taka prepoved izgubila svoj smisel oziroma namen.
ZTuj-2 člen 20, 20/1, 20/1-1, 26, 26/1, 26/1-12. ZUP člen 9, 251.
tujec - izdaja vizuma - vizum za dolgoročno bivanje - pogoji za izdajo - združitev družine - sklenitev zakonske zveze - zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje - kršitev pravil postopka - ponovno odločanje - načelo zaslišanja strank
V dopolnjenem postopku je potrebno upoštevati naslednje: če drugostopni organ spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnjenem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bilo rešeno z odločbo prve stopnje, drugostopni organ odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Če pa na podlagi tako ugotovljenih dejstev spozna, da je odločba prve stopnje po zakonu utemeljena, odločbe prve stopnje seveda ne odpravi, temveč pritožbo zavrne, v obrazložitvi svoje odločbe pa navede pravilne razloge, ki izhajajo iz dopolnjenega ugotovitvenega postopka in odpravljenih pomanjkljivosti. Iz izreka odločbe drugostopnega organa pod točko 1. izhaja, da "je pritožba delno utemeljena", iz 2. točke izreka pa izhaja, da "se zahteva za izdajo vizuma za dolgoročno prebivanje zavrne". Tožena stranka torej s svojo odločbo ni odločila o pritožbi (jo zavrnila ali ji ugodila) in je brez posega v odločbo prve stopnje o zahtevi tožnika odločila ponovno, kar je v nasprotju s pravili ZUP o odločanju organa v pritožbenem postopku.
Drugostopni organ je dopolnil postopek tako, da je tudi sam opravil zaslišanje tožnika in njegove soproge, vendar zapisnika o ponovnem zaslišanju soproge, tako kot opozarja tožnik in kar izhaja tudi iz listin v upravnem spisu, ni posredoval tožniku, da bi se ta lahko o tem izjavil. S tem je bila kršena tožnikova pravica, da se izjavi o okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe.
ZFPPIPP člen 314, 314/7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
stečajni postopek - priznana terjatev - pravna korist - zavrženje tožbe
Če je terjatev za plačilo davkov priznana, po določbah sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za tožbo v upravnem sporu proti odločbi, s katero je pristojni organ odločil o tej terjatvi. Pravna korist tožeče stranke za tožbo zoper izpodbijano odločbo je torej v obravnavanem primeru prenehala. To pa pomeni, da ni več podana procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - izvor premoženja - sredstva za privatno prošnjo - dokazno breme
Gre za postopek ugotavljanja davčne osnove s cenitvijo, ki je v drugem odstavku 68. člena ZDavP-2 opredeljena kot ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Pri ugotavljanju teh dejstev organ v celoti zavezuje načelo materialne resnice. Čeprav je cilj cenitve, da se čimbolj približa popolnemu dejanskemu stanju, pomembnemu za obdavčitev, pa vendar davčni organ v tem postopku že po naravi stvari na podlagi uradoma pridobljenih podatkov davčne osnove ne more ugotoviti z dokaznim standardom gotovosti (prepričanja), saj je le zavezanec tisti, ki razpolaga ali bi moral razpolagati s podatki, ki izvirajo iz njegove sfere. Po v sodni praksi že večkrat zavzetem stališču je zato skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 zavezanec tisti, ki dokazuje da je davčna osnova nižja. Iz navedenih razlogov določbam o dokaznem bremenu in standardu dokazovanja ni mogoče očitati neskladnosti z ustavnim načelom enakosti in sorazmernosti.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - začasno prebivanje
Začasno bivališče posameznika je tisto, na katerem posameznik dejansko prebiva, in to v času in z namenom, za katerega je pridobil dovoljenje za tako prebivanje ter pod temi pogoji med njim in naslovom začasnega bivališča obstajajo tesne vezi. Občasnih prihodov in prebivanja v trajanju nekaj tednov letno, kot to velja v tožnikovem primeru, zato po oceni sodišča ni mogoče enačiti z začasnim prebivanjem.
Razlikovati je treba med začasnim prebivanjem in občasnimi prihodi tujca. Sodišče zato soglaša s toženo stranko, da ima tožnik, četudi ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, glede na naravo svojega dela, namen le občasno prihajati v Republiko Slovenijo, ne pa tu začasno prebivati v prej opisanem smislu. Zato je odločitev tožene stranke, ki je na podlagi 2. točke prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 zavrnila tožnikovo prošnjo za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, pravilna.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - pogoji za spremembo gradbenega dovoljenja - lokacijski postopek
Ker gre za takšne spremembe na objektu, ki odstopajo od veljavnega gradbenega dovoljenja in ki vplivajo na lokacijske pogoje, sprememba gradbenega dovoljenja, tako kot jo je predlagala tožeča stranka, ni mogoča.
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - tajni podatki - začasna odredba
Tožeča stranka nastanek škode, ki bi lahko nastala z razkritjem zahtevanega dokumenta, dodatno opisuje v tožbi, vendar ne pove, zakaj teh navedb ni navedla že v prvostopenjski odločbi. S svojimi pavšalnimi navedbami v prvostopenjski odločbi, da razkritje dokumenta lahko škodi bilateralnim odnosom med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo na področju zaščite slovenske manjšinske skupnosti v Avstriji, tožeča stranka svojega dokaznega bremena ni izpolnila.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil - neposredna raba morja
Sodišče meni, da je vzpostavitev različnega vrednotenja sicer dopustna, vendar le, če izhaja iz kriterijev, ki jih določa peti odstavek 124. člena ZV-1, in ne le na podlagi proste presoje.
Sodišče glede na podatke, ki jih je predložila toženka, kot tudi glede na ugotovitve Računskega sodišča, sodi, da v zadevi ni pojasnjeno, na kakšen način, torej konkretno na podlagi katerih kriterijev so bile določene višine vodnega povračila v Sklepu o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010.
javni uslužbenec - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je utemeljeno zaradi pomislekov o verodostojnosti dokazil o izvedenih referatih na mednarodni konferenci, ki jih je predlogu za napredovanje priložil tožnik, tega pozvala, naj ji predloži program posveta in to svojo zahtevo utemeljila. Sodišče meni, da je taka zahteva razumljiva in smiselna, saj bi bil iz programa razviden vsak posamezni referent, naslov referata ter čas in kraj izvedbe in s tem izkazane tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata ter s tem mogoče njegovo vrednotenje po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.
Morebitne pomanjkljivosti vsebine predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ne pomenijo, da je vloga nepopolna, če niso takšne, da sploh ni mogoče šteti, da je bil zahtevi priložen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Investitor je vlogi priložil ustrezen dokaz, in sicer izračun pristojnega organa, iz katerega izhaja, da raven hrupa obratovanja poslovnega objekta tako v primeru odprtih vrat in oken, kot v primeru zaprtih vrat in oken, ne bo presegla zakonsko določene meje. Glede na to, da gre za strokovno mnenje pristojne inštitucije, ki temelji na predpisanih zakonskih aktih in normativih (v katerih so predpisane tudi dopustne negotovosti), in za katerega navedena organizacija odgovarja, se sodišče v podrobnejšo presojo njegove pravilnosti ne bo spuščalo in tudi ne v ugovore v zvezi z njo.
Podpis odločbe ni konstitutivni element odločbe, temveč predvsem dokaz, da je odločbo izdala oseba, ki je za njeno izdajo pooblaščena, in opustitev podpisa odločbe s strani osebe, ki je pooblaščena za odločanje, v ZUP ni izrecno sankcionirana in ne gre za kršitev, navedeno med bistvenimi kršitvami določb pravil postopka, zato gre po presoji sodišča za kršitev pravil postopka, ki je zgolj relativna, tožnika pa ne navajata, kako ta kršitev vpliva na odločitev.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - begosumnost - sorazmernost ukrepa
Presoja okoliščin konkretnega primera je bila s strani tožene stranke nedvomno opravljena. Tako se v izpodbijanem sklepu ugotavlja obstoj izrazite nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil ter razlogi za takšen zaključek, obrazloženo pa se ugotavlja tudi, zakaj drugih učinkovitih, manj prisilnih ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce ni, in da je zato le z namestitvijo v omenjenem Centru kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom mogoče zagotoviti izvedbo postopka predaje. Pri tem sodišče ugotavlja še, da je bila ocena posameznih okoliščin konkretnega primera, ki je razvidna iz obrazložitve sklepa, opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma "nevarnost pobega" iz 68. člena ZTuj-2, ki se po stališču Vrhovnega sodišča lahko uporabljajo za presojo tega pojma tudi v zadevah mednarodne zaščite.
Zgolj tožničine navedbe, da jo motijo imisije (zastrt pogled na tožničino izložbo), za kar v postopku izdaje prvostopenjskega akta niso bili predloženi dokazi, iz katerih bi izhajalo, da te imisije prekoračujejo zakonsko določene meje, ne izkazujejo tožničine pravne koristi za sodelovanje v inšpekcijskem postopku, ki se vodi zaradi varovanja javne koristi.
vodno soglasje - stranka v postopku - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - načelo varstva pravic strank
Upravni organ, ki odloča o pravicah ali obveznostih strank, je dolžan upoštevati pravila postopka, ker je samo tako strankam omogočeno, da uspešno varujejo svoje pravice. Ker v obravnavani zadevi prvostopenjski organ vlagatelja ni opozoril na posledice vloge, vložene po neobstoječi osebi, se prvostopenjska odločba nanaša na pravno osebo, ki je že pred vložitvijo vloge prenehala obstajati.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - exceptio illegalis
Ker iz ZPNačrt izhaja, da je priklop na komunalno (v obravnavani zadevi kanalizacijsko) omrežje vedno pogojen s plačilom komunalnega prispevka, je treba šteti, da je za zakonito odmero komunalnega prispevka odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je priklop tudi dejansko možen oz. izvršen. Če je ob tem trenutku zavezanec skladno s predpisi dolžan plačati komunalni prispevek, mu ga lahko pristojni organ po uradni dolžnosti odmeri ob nastopu tega dejstva ali v razumnem času po tem.
Če je plačilo komunalnega prispevka naloženo na podlagi naknadno uveljavljenega programa opremljanja zavezancem, ki so že priključeni na komunalno opremo (če torej ne gre za novo priključitev), tak občinski odlok posega na že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in zaradi tega lahko neustavno retroaktivno deluje v razmerju do lastnikov objektov.
postopek denacionalizacije - dopolnilna odločba - dopolnitev razlogov
Z dopolnilno odločbo je mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka, ni pa mogoče z njo dopolnjevati razlogov oziroma utemeljitve za odločitev.