mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - ustavitev azilnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu navaja, da je iz uradnih evidenc razvidno, da je tožnik 14. 9. 2017 samovoljno zapustil Azilni dom ter da se v roku treh dni od zapustitve Azilnega doma oziroma niti do izdaje izpodbijanega sklepa ni vrnil, hkrati pa je tožena stranka izpodbijani sklep izdala že 15. 9. 2017 (torej takoj naslednji dan po tožnikovi samovoljni zapustitvi Azilnega doma). Navedeno pomeni, da za izdajo izpodbijanega sklepa niso bili izpolnjeni pogoji iz 2. alineje drugega odstavka 50. člena ZMZ-1 (pogoj, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo), na katere je tožena stranka oprla izpodbijani sklep.
Ker je tožnik v postavljenem roku na poziv organa svojo vlogo dopolnil in k vlogi tudi priložil dokazila, tožnikova vloga ni bila nepopolna oziroma nerazumljiva.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje navedbe konkretne pravne podlage in razlogov, ki so narekovali odločitev tožene stranke. Res je, da je tožena stranka obrazložitev konkretizirala z navedbo pravne podlage in razlogov za svojo odločitev v odgovoru na tožbo, kar pa ne more nadomestiti pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa. Obrazložitev izpodbijanega sklepa mora biti povsem konkretna, z navedbo konkretne pravne podlage in konkretnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev. Vsebovati mora ugotovitev dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Iz obrazložitve mora tako tudi po presoji sodišča jasno izhajati subsumpcija konkretnega dejanskega stana, ki je ugotovljen v zadevi pod abstraktno pravno normo relevantnega predpisa.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Iz obvestila tožene stranke z dne 28. 9. 2017 izhaja, da je bil tožnik zaradi samovoljne zapustitve Azilnega doma izbrisan iz evidence prosilcev za azil, saj se od 24. 9. 2017 v Azilni dom ni več vrnil. To pomeni, da tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazuje, saj je glede na navedeno tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) interesa za pravnomočno končanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo s tožbo izpodbija, očitna ne posega (več) v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Glede na namen komasacije, ta je v zaokrožanju zemljišč, je že po naravi stvari nemogoče, da bi vsak udeleženec prejel popolnoma enako površino, kot jo je vložil na prejšnji lokaciji. Zaradi navedenega tudi zakon določa možna odstopanja tako glede vrednosti kot površine vloženih in dodeljenih zemljišč, pri čemer so v konkretnem primeru odstopanja v skladu z zakonom.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Sodna presoja izvršilnega naslova in sklepa o davčni izvršbi po vsebini v obravnavani zadevi ni mogoča. Pritožba mora biti vložena v predpisanem roku, organ prve stopnje pa mora po njenem prejemu preizkusiti, ali je ta pravočasna. Če ni, jo s sklepom zavrže. V obravnavani zadevi rok za pritožbo zoper sklep o izvršbi v skladu s 157. členom ZDavP-2 znaša osem dni. Ker je bil ta zamujen, je organ prve stopnje pritožbo pravilno zavrgel.
pogoji za priznanje statusa begunca - pogoji za priznanje subsidiarne zaščite - preganjanje - dokazna ocena - nekonsistentnost izjav
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ni priskrbel nobenih pisnih, uradnih dokazil za svoje trditve, čeprav je ob vložitvi prošnje sam navedel, katere listine in dokazila ima in jih lahko dostavi, in da je neutemeljen razlog (pogojevanje dostave listin z garancijo, da bo o njegovi prošnji odločeno pozitivno), zaradi katerega tožnik ni predložil nobenih dokazov.
skrbnik za poseben primer - razrešitev skrbnika za poseben primer - obrazložitev odločbe
Za zaključek, da skrbnik s svojim delom ogroža varovankine koristi in za ugotovitev, da bi bilo za varovanko koristneje, če bi imela drugega skrbnika, je treba dejansko stanje temeljito raziskati, tožniku omogočiti sodelovanje v ugotovitvenem postopku, pri tem pa upoštevati skrbnikovo kontinuirano ravnanje, zadevajoč varovanko. Po izvedenem ugotovitvenem postopku je treba o zadevi odločiti z odločbo, ki mora vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj v nasprotnem primeru njen preizkus ni mogoč.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt - sklep občinskega sveta - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi gre za spor, ki izvira iz koncesijske pogodbe, za reševanje vseh sporov in nesoglasij iz te pogodbe pa je v skladu s 55. členom koncesijske pogodbe pristojen arbitražni senat. V primeru neuspele arbitraže pa spore rešuje pristojno sodišče v Mariboru. Zgolj okoliščina, da je izpodbijani sklep sprejel občinski svet (sicer v skladu s koncesijsko pogodbo), temu sklepu še ne daje narave predpisa, s katerim bi se urejala posamična razmerja.
davčna izvršba - osebni stečaj - odpust obveznosti
Ni mogoče pritrditi tožbi, da je bila zakonska ureditev ob uvedbi postopka osebnega stečaja takšna, da je odpust terjatve veljal za vse terjatve. Sprememba 408. člena ZFPPIPP pa na odločitev v tej zadevi ne vpliva, saj zakon že od začetka uporabe kot prednostne terjatve, na katere odpust ne učinkuje, navaja tudi terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP, slednji pa kot prednostne terjatve našteva tako terjatve iz prvega kot terjatve iz drugega odstavka 21. člena zakona.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 33, 36, 36/1, 36/1-4, 40, 40/2. URS člen 157, 157/2.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Kršitev ustavnih pravic v zvezi z domnevnimi kršitvami procesnih določb v različnih pravnih postopkih ni mogoče uveljavljati kot samostojni razlog za tožbo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1. Sodno varstvo zoper zatrjevano kršitev temeljne človekove pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je tožniku zagotovljeno v rednem upravnem sporu na podlagi določil 2. in 3. odstavka 2. člena ZUS-1.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3, 92. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 17, 17/2.
sodni izvedenec - razlogi za razrešitev - sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - redno opravljanje dolžnosti cenilca
Standard skrbnosti izvedenca je potrebno presojati v vsakem primeru posebej. Dokazno breme ravnanj, ki izražajo vestnost v delovanju in komuniciranju sodnih izvedencev in cenilcev s sodiščem oziroma organom, ki mnenje naroči, izhaja iz ZS in Pravilnika ter je v vsakem primeru, glede na dikcijo Pravilnika, na strani izvedencev. Zato bi bilo po mnenju sodišča utemeljeno pričakovati od tožnice, da dokazljivo (pisno) poskrbi za zatrjevani komunikacijski problem, česar pa očitno ni storila.
postopek denacionalizacije - dopolnilna odločba - dopolnitev razlogov
Z dopolnilno odločbo je mogoče odločiti le o nerešenih vprašanjih, ki so bila predmet postopka, ni pa mogoče z njo dopolnjevati razlogov oziroma utemeljitve za odločitev.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - subjektivni element
Davčna organa na podlagi 62. člena ter 63. člena ter četrtega odstavka 67. člena ZDDV-1 povsem pravilno in zakonito nista priznala pravice do odbitka vstopnega DDV, ki jo je tožnik uveljavljal na podlagi spornega računa, ki ga je za predmetno vozilo izdala družba B. d.o.o. V postopku ugotovljene okoliščine na strani tožnika tudi po presoji sodišča utemeljujejo očitek, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakciji, povezani z goljufijo ter mu zato ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV.
Tožnik svoje prošnje za BPP po pozivu na dopolnitev le-te ni dopolnil, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla. Ker je tožena stranka v obravnavanem primeru postopala, kot ji nalaga ZUP, po presoji sodišča s tem, ko tožnikove vloge ni vsebinsko obravnavala, ni kršila ustavno varovane pravice tožnika.
davčni inšpekcijski nadzor - odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - retroaktivna uporaba predpisa - načelo proste presoje dokazov
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 pomeni konkretizacijo 5. člena ZDavP-2 v delu, ki se nanaša na odločanje na podlagi verjetno izkazanih dejstev, oz. vsebuje pooblastilo za odločanje na podlagi verjetno izkazanih dejstev. Dejstvo, da gre za postopek ocene davčne osnove kaže, da dejanske davčne osnove v danem primeru ni mogoče pravilno in popolno ugotoviti. Posledično je davčni organ pooblaščen določiti davčno osnovo z oceno. Postopek ocene davčne osnove pomeni odstop od temeljnega načela davčnega postopka, to je načela materialne resnice kot temeljne podlage za odločanje v konkretnih zadevah.
O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oz. za odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Gre za načelo proste presoje dokazov (73. člen ZDavP-2, 10. člen ZUP), ki organ zavezuje tudi v postopku cenitve davčne osnove.
upravni spor - tožnik v tujini - tožba v tujem jeziku - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, kolikor v danem 30 - dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom sklepa z dne 13. 7. 2017. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 14. 9. 2017, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.
upravni spor - tožnik v tujini - tožba v tujem jeziku - poziv k popravi tožbe - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Po podatkih spisa je bil tožnici sklep, s katerim ji je sodišče naložilo popravo tožbe, vročen 12. 7. 2017. Pred iztekom roka se je tožnica na sklep odzvala, vendar pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ni imenovala, predložila pa tudi ni slovenskega prevoda tožbe. Sodišče je zato tožnici z dopisom z dne 16. 8. 2017 ponovno pojasnilo, koga lahko imenuje kot svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ter jo ponovno pozvalo, da do izteka roka dne 11. 9. 2017 dopolni tožbo v skladu s sklepom sodišča I U 634/2017-4 z dne 27. 6. 2017, nakar se je tožnica še pred iztekom roka ponovno odzvala z vlogo v tujem jeziku. Pri tem pa pozivu sodišča, kako naj odpravi pomanjkljivosti tožbe, ni sledila. Sodišče je zato ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter ob uporabi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
ZDru-1 člen 5, 5/1, 14. ZPP člen 1, 19, 23. ZS člen 97, 97/1.
pravica do sodnega varstva - civilnopravno razmerje - stvarna pristojnost - lovska družina - društvo
Razmerje med toženko kot društvom in tožnikom kot članom tega društva v zvezi s prepovedjo odstrela živali na podlagi poslovnika toženke je civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Takšno vrsto spora ureja 14. člen ZDru-1.