Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 367, 367/3.
predlog za postavitev vprašanja za predhodno odločanje - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - vrstni red predkupnih upravičencev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagani vprašanji nista vprašanji, za kateri bi na podlagi člena 367(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (EU) veljala obveznost predložitve zadeve Sodišču EU. Uredba 2021/2115, kot je razvidno že iz njenega imena, določa pravila o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike in se financirajo iz evropskih skladov, in ne pravil o vrstnem redu predkupnih upravičencev kmetijskih zemljišč. Da bi se navedena uredba sploh kakorkoli uporabljala za promet s kmetijskimi zemljišči v državah članicah, sicer ne izhaja niti iz njene vsebine. Ker Uredba 2021/2115 v tej zadevi torej ni uporabljiva, tudi vprašanje njene razlage za rešitev tega spora ni upoštevno, to pa pomeni, da je Vrhovno sodišče v položaju, v katerem je obveznosti predložitve iz člena 267(3) Pogodbe o delovanju EU oproščeno.
ZUS-1 člen 5, 5/4. ZIUOPZP člen 151 c. ZORZFS člen 21, 21/2. URS člen 157, 157/1.
učinkovito sodno varstvo - sodno varstvo v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - poseg v pravni položaj - sklep Vlade RS - določitev objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist
Za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva je ZUS-1 določil sodno varstvo v upravnem sporu tudi zoper akte, ki so izdani v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Navedeno nastopi tedaj, ko pravni akt, ki je po obliki (formi) predpis, vsebuje normo, ki je konkretna, ker ureja (le en) življenjski primer, v katerem se uporabi, ter posamična, ker se nanaša na določen ali določljiv krog oseb. S tem se razlikuje od predpisov, ki so po vsebini splošni in abstraktni pravni akti in katerih norme se nanašajo na nedoločljiv krog oseb in na nedoločeno število bodočih primerov. Če je torej z na videz splošnim aktom uprave dejansko sprejeta oblastvena odločitev, ki vpliva na pravni položaj določene osebe, ji mora biti zagotovljeno sodno varstvo na podlagi ZUS-1 (prvi odstavek 157. člena Ustave).
Sklep Vlade Republike Slovenije o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, ni predpis, ampak je posamični in konkretni upravni akt, izdan v obliki predpisa. Zato je zoper njega dovoljeno sodno varstvo v upravnem sporu po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00089014
OZ člen 131, 131/1. URS člen 22, 23.
dopuščena revizija - škodni dogodek - padec delavca - telesna poškodba - delovna nesreča - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - teorije vzročnosti - prosti preudarek - standard obrazloženosti sodne odločbe - razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve v novo sojenje - ugoditev reviziji
Vzročna zveza bo v situacijah, ko je neko ravnanje s škodnim dogodkom v tesni, na pogled očitni povezavi, praviloma podana. Če sodišče ob izsledkih dokaznega postopka in pravnega vrednotenja vendarle oceni, da vzročne zveze ni, mora svoj sklep še bolj jasno in konkretno obrazložiti. Zdravemu razumu se namreč upira misel, da ni nečesa, kar se zdi očitno, da je. Smisel obrazložitve je ravno v tem, da pri naslovniku dosežemo t.i. pomiritveni občutek – da naslovnik ve, zakaj je sodišče odločilo tako in ne drugače.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je prva predlagateljica nekdanja sodnica Okrajnega sodišča v A. in je od upokojitve preteklo šele dve leti, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
dopuščena revizija - sodba presenečenja - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - konverzija
Toženka se do predrugačenih materialnopravnih izhodišč, začrtanih v odločbi VSRS II Ips 8/2022, pred sodiščem prve stopnje ni mogla opredeliti, zato je sodba, ki jo je izdalo to sodišče, zanjo pomenila (prepovedano) presenečenje. A iz vsebine pritožbe proti tej sodbi izhaja, da je toženka uveljavljala tudi zmotno uporabo materialnega prava in se je izrecno sklicevala prav na to sodbo VSRS. Toženka se je v pritožbenem roku torej seznanila z nadgrajenimi stališči sodne prakse ter v zvezi z njimi ni izgubila možnosti navajati dejstev, ki so glede na novo pravno podlago bistvenega pomena, saj jih je navedla v svoji pritožbi. Iz odločbe sodišča druge stopnje je razvidno, da se je to s toženkinimi pritožbenimi očitki tudi vsebinsko soočilo in nanje odgovorilo. Toženka je torej svoje prikrajšanje za sredstva napada in obrambe, ki ga je povzročilo sodišče prve stopnje, v resnici nadoknadila v postopku pred sodiščem druge stopnje.
Toženka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti glede glavnega pogodbenega pogoja, zato vključitev klavzule zamenljivosti v izpodbijano pogodbo v konkretnem primeru ne more vplivati na presojo o veljavnosti izpodbijanih pravnih poslov. Če je tako, namreč tudi ni mogoče nadaljnje pričakovanje o kreditojemalčevem razumevanju pomena mehanizma pogodbene konverzije obveznosti po kreditni pogodbi v valuto, v kateri prejema plačo, oziroma razumevanje o ustreznosti uresničitve pogodbeno dogovorjene klavzule zamenljivosti.
ZUS-1 člen 5, 5/4. ZIUOPZP člen 151 c. ZORZFS člen 21, 21/2. URS člen 157, 157/1.
učinkovito sodno varstvo - sodno varstvo v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - poseg v pravni položaj - sklep Vlade RS - določitev objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist
Za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva je ZUS-1 določil sodno varstvo v upravnem sporu tudi zoper akte, ki so izdani v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Navedeno nastopi tedaj, ko pravni akt, ki je po obliki (formi) predpis, vsebuje normo, ki je konkretna, ker ureja (le en) življenjski primer, v katerem se uporabi, ter posamična, ker se nanaša na določen ali določljiv krog oseb. S tem se razlikuje od predpisov, ki so po vsebini splošni in abstraktni pravni akti in katerih norme se nanašajo na nedoločljiv krog oseb in na nedoločeno število bodočih primerov. Če je torej z na videz splošnim aktom uprave dejansko sprejeta oblastvena odločitev, ki vpliva na pravni položaj določene osebe, ji mora biti zagotovljeno sodno varstvo na podlagi ZUS-1 (prvi odstavek 157. člena Ustave).
Sklep Vlade Republike Slovenije o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, ni predpis, ampak je posamični in konkretni upravni akt, izdan v obliki predpisa. Zato je zoper njega dovoljeno sodno varstvo v upravnem sporu po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.
laična vloga - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njen predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
ZPP člen 108, 108/6, 324, 324/6, 336, 342, 343, 343/3. URS člen 25.
dopuščena revizija - zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe - premalo izvodov pritožbe - napačen pravni pouk - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - vračanje vloge v popravo - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - poziv na popravo pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - restriktivna razlaga zakona - kršitev zakona
Iz prvega odstavka 108. člena ZPP jasno izhaja, da se pojem poprave oziroma dopolnitve vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko je primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnavan v posebnem, šestem odstavku istega člena. Pravilo 336. člena ZPP tako v pritožbenem postopku izključuje le uporabo prvega do petega ter sedmega odstavka 108. člena ZPP o ravnanju z nepopolnimi vlogami, ne pa tudi šestega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja primere, ko je vloga vložena v nezadostnem številu izvodov.
Čeprav mora pravni pouk skladno s šestim odstavkom 324. člena ZPP vsebovati tudi podatek o številu izvodov, v katerih je treba vložiti pritožbo, to ne izključuje dolžnosti sodišča, da pritožnika v primeru nezadostnega števila izvodov pritožbe (najprej) pozove k predložitvi dodatnih izvodov. Ustavna narava pravice do pritožbe (25. člen URS) zahteva postopanje sodišča strogo v mejah jezikovnega pomena besedila teh zakonskih določb, zato ni dopustna smiselna uporaba določb o ravnanju z nepopolno pritožbo.
ustanovitelj - zasebni zavod - kolektivna organizacija - dovoljenje za kolektivno upravljanje - izguba pravic - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali na podlagi določb ZKUASP ustanovitelj kolektivne organizacije, ustanovljene kot zasebni zavod, ohrani pravice ustanovitelja v zavodu na podlagi ZZ, v obsegu kolikor ZKUASP posameznih pravic izrecno ne prenaša na druge organe, oziroma ali ustanovitelj vse svoje pravice v tem zavodu v celoti izgubi, s tem ko zavod pridobi prvo dovoljenje za kolektivno upravljanje?
ZPP člen 355, 355/1, 357a, 357a/2, 357a/4. URS člen 25.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - vrnitev zadeve v novo sojenje - neopredelitev do odločilnih dejstev - obseg pritožbenega preizkusa - pravica do pravnega sredstva - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - konkretizacija pritožbenih navedb - nekonkretizirane pritožbene navedbe - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom - zavrnitev pritožbe
Razlogi, s katerimi stranka utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo odpravilo oziroma dopolnilo postopek ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani. Pritožbeno sodišče je v izpodbijani odločbi temeljito pojasnilo, kako je treba zagrešeno procesno kršitev v nadaljnjem teku postopka odpraviti in tudi, zakaj tega ne more storiti sámo, ne da bi pri tem prizadelo pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Z razlogi pritožbenega sodišča se pritožnica ne sooči. Ob prepisovanju zakonskih določb zgolj posplošeno navaja, da bi sodišče druge stopnje moralo sámo dopolniti dokazni postopek oziroma sámo opraviti novo sojenje.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da če bi sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo ter izvajalo dokaze, se postopek ne bi bistveno skrajšal, medtem ko bi ob zgoraj ugotovljenih okoliščinah s tem nesorazmerno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu večine spornih pravnih vprašanj niti ne oblikuje kot vprašanj, temveč pretežno opisuje svoje razumevanje spornega pravnega razmerja. Pomisleki in očitki nižjima sodiščema so posplošeni in težko razumljivi, preko njih pa tožnik pravzaprav vsebinsko napada dokazno oceno in skuša obiti določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, v skladu s katero revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Obširni del tožnikovih navedb se namreč nanaša na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem. V predlogu tožnik niti ne zatrjuje neobstoja, neenotnosti ali odstopa od sodne prakse, obenem pa iz predloga tudi ni mogoče razbrati drugih okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost. Vprašanj (ali bolje rečeno pomislekov) tožnik posledično ne povzdigne preko meja konkretnega spora. V predlogu relativno jasno zastavi le vprašanja, ki se nanašajo na procesne kršitve in odločitev o stroških postopka. Pri tem absolutno bistvene kršitve postopka v zvezi z izvedenskim mnenjem tožnik niti ne obrazloži, še manj izkaže, prav tako tudi ne izkaže drugih absolutno bistvenih kršitev postopka. Z zadnjim vprašanjem tožnik napada sklep o stroških, ki je akcesorne narave, s katerim se postopek pravnomočno ne konča in posledično revizija zoper tak sklep v skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP niti ni dovoljena.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče ne more mimo dejstva, da obsojenec svojo pravico do vložitve predloga za prenos krajevne pristojnosti ne izvršuje v skladu z njenim namenom, temveč jo z množičnim vlaganjem bistveno podobnih oziroma identičnih predlogov (tako v isti kot tudi v drugih zadevah) izrazito in kontinuirano zlorablja. Odločitev o takšnem (v tej zadevi že šestem) predlogu mu je nedvomno že znana vnaprej; ta namreč pojmovno - glede na njegovo vsebino, ki je identična ali vsaj bistveno podobna njegovim prejšnjim predlogom, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo - ne more biti drugačna. To pomeni, da gre za vlogo, ki očitno ni imela možnosti za uspeh, vložnik pa se je kljub temu, da se je tega zavedal oziroma se je glede na navedene okoliščine tega moral zavedati, odločil za njeno vložitev. Očitno je torej, da obsojenec na ta način postopek izvršitve kazni zapora le zavlačuje oziroma ga na takšen šikanozen način poskuša odložiti, kar gotovo ne more pomeniti upravičenega razloga za vložitev predloga za prenos krajevne pristojnosti. Nasprotno, gre za očitno zlorabo procesnih pravic, ki jo je Vrhovno sodišče - kot tudi vsa druga sodišča - skladno s 15. členom ZKP dolžno onemogočiti.