določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je stečajna dolžnica, ki je skupaj s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja vložila tudi predlog za odpust obveznosti, zaposlena na pristojnem sodišču, v okoliščinah konkretne zadeve lahko vpliva na videz nepristranskosti pristojnega sodišča in je tako podan utemeljen razlog za prenos pristojnosti.
dopuščena revizija - škoda, storjena s kaznivim dejanjem - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v pravdi - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - kapitalizirane zakonske zamudne obresti - zastaranje terjatve iz naslova obresti - ugoditev reviziji
Kadar je škoda storjena s kaznivim dejanjem, je zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve odvisen od zastaralnega roka, določenega za pregon kaznivega dejanja, razen v primeru, ko je ta krajši od roka, v katerem zastara odškodninska terjatev. V tem primeru je kazenskopravni zastaralni rok daljši od obligacijskega, zato je treba za presojo zastaranja predmetne terjatve uporabiti določbe 353. člena OZ.
Predmetni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti je po naravi stvari neposredno zvezan s kaznivim dejanjem oziroma s škodo, ki je nastala s kaznivim dejanjem. Zastaralni rok za zamudne obresti je tri leta (347. člen OZ). Ker pa je do škode, nastanka zamude in začetka teka zakonskih zamudnih obresti prišlo v posledici storitve kaznivega dejanja, tudi za zakonske zamudne obresti velja daljši zastaralni rok iz 353. člena OZ, ki je v konkretnem primeru 10 let od storitve kaznivega dejanja. Odškodninski zahtevek po 353. členu OZ zaobjema tudi (kapitalizirane) zamudne obresti od premoženjske škode, ki je nastala s kaznivim dejanjem. V tej reviziji sporna terjatev iz naslova kapitaliziranih zamudnih obresti od v kazenskem postopku prisojenega zneska premoženjskopravnega zahtevka glede na navedeno ni zastarala.
Iz besedila tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v takšni procesni situaciji, kot jo ureja navedeni člen in je podana tudi v predmetni zadevi, odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom prekliče. Zakon torej sodišču ne dopušča diskrecije in možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je sodišče to dolžno storiti.
KZ člen 261, 261/3, 267, 267/1, 267/3. ZKP člen 15, 299, 344, 426, 426/2. URS člen 22.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - nadaljevano kaznivo dejanje - zloraba pravice - državni tožilec - sprememba obtožnice - nedopustna razpolaganja - absolutno zastaranje kazenskega pregona - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nasprotja med razlogi - ugotovitvena sodba
Sodišče ima tekom postopka na voljo instrumente, s katerimi spremembo obtožnice sprejme ali zavrne, kajti če prepozna, da državni tožilec zlorablja pravice, takšno spremembo sme (celo mora) zavrniti in ji odreči vse procesne učinke. To mu na zakonski ravni zapoveduje 15. člen ZKP, hkrati pa to izhaja iz ustavne pravice do poštenega postopka po 22. členu Ustave. Predmeta obtožbe v tem primeru torej ne sme obravnavati po takšni nezakonito spremenjeni obtožnici, temveč po prvotni. V tem primeru mora v okviru procesnega vodstva presoditi, ali sprememba obtožnice pomeni zlorabo pravic, in v kolikor je odgovor na to vprašanje pritrdilen, takšne spremembe obtožnice ne sme dopustiti oziroma jo mora zavrniti, s sklepom procesnega vodstva na podlagi 299. člena ZKP (v zvezi s 15. členom ZKP in 22. členom Ustave) ter postopek nadaljevati po prvotni obtožnici. S tem tudi ne more priti do nedopustne situacije, ko bi znotraj istega kazenskega postopka glede istega historičnega dogodka razpolagali z dvema (veljavnima) obtožnicama hkrati, prav tako pa učinki dotedanjega dokaznega postopka, katerega potek je narekovala prvotna obtožnica, niso izničeni. Navedeno mora sodišče zaradi učinkovitega izvrševanja pravice do obrambe storiti čimprej in najkasneje (ne šele najprej) ob izdaji sodbe, pri čemer mora ves čas paziti na spoštovanje ustavno zajamčenih pravic udeležencev v postopku. Ključnega pomena je namreč, da so vsi udeleženci ves čas postopka - zlasti od modifikacije dalje - seznanjeni s tem, katera obtožnica oziroma katera verzija obtožnice (bodisi prvotna bodisi spremenjena) predstavlja relevantno podlago za vodenje kazenskega postopka. Ko je slednje nedvomno znano že tekom postopka, je ustvarjanje položaja negotovosti strank tik do izdaje sodbe nedopustno.
Vrhovno sodišče je že v številnih odločbah presodilo, da je opis dejanja treba brati kot celoto z vsemi njenimi sestavnimi deli, vključno s sicer neobveznim abstraktnim delom. Zatrjevanje zgolj civilnopravno relevantne neizpolnitve obveznosti je v obravnavani zadevi preseženo z zatrjevanjem, da (i) naj bi obdolženec že ob sklenitvi posla vedel, da obveznosti ne bo izpolnil, kar pomeni, da naj bi že ob sklenitvi pogodbe ravnal z miselnim pridržkom (mentalno rezervacijo), ki naj bi jo prikril nasprotni stranki; (ii) da naj bi prikril nezmožnost plačila zaradi slabega finančnega stanja družbe in (iii) da naj računa po njegovi izdaji skladno s prvotnim namenom niti delno ne bi plačal, prav tako pa ni poskrbel za njegovo plačilo z asignacijo.
poslovna goljufija - opis dejanja - zakonski znaki - preslepitev
Posameznih okoliščin iz opisa dejanja ni mogoče presojati izolirano, torej, ali vsaka zase konkretizira preslepitev, temveč vselej celovito. Vse okoliščine skupaj, kot izhajajo iz obravnavanega opisa, po presoji Vrhovnega sodišča ustrezno konkretizirajo obdolženčevo preslepitev in njegov krivdni odnos. Najprej s trditvijo, da je storilec že od vsega začetka vedel, da obveznosti ne bo izpolnil, ki pa je nadalje opisana s konkretnimi ravnanji, ki kažejo na storilčev način razpolaganja s sredstvi družbe (ko, čeprav je družba imela denarna sredstva, za plačilo oškodovancu nikoli, niti delno, ni poskrbel, je pa sredstva na različne načine porabljal za druge namene, tudi za dajanje posojil povezani družbi in dvigovanje gotovine) in iz katerih je mogoče sklepati, da je bila obdolženčeva zaveza o izpolnitvi obveznosti lažna.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00084657
ZBPP člen 40. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3.
brezplačna pravna pomoč - odmera odvetniških stroškov - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stranka upravnega postopka - stranski udeleženec v upravnem postopku
Postopek odmere odvetniških stroškov v okviru instituta brezplačne pravne pomoči (BPP) je upravni postopek, ki se začne na zahtevo izvajalca BPP (z oddajo napotnice), zaradi česar je ta stranka postopka. Ni pa stranka upravičenec do BPP, saj postopek odmere ne teče na njegovo zahtevo niti zoper njega, poleg tega se ne odloča o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Upravičenec do BPP je lahko le stranski udeleženec.
izločitev višjega sodnika - izločitev predsednika višjega sodišča - pravica do pritožbe - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sojenja - izločitveni razlog
Okoliščina, da predsednik višjega sodišča o predlogu za izločitev višjih sodnikov ni odločil v skladu s pritožnikovimi (procesnimi in vsebinskimi) pričakovanji, sama po sebi ne more biti podlaga za presojo, da je dvom v videz njegove nepristranskosti objektivno, še manj subjektivno utemeljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti - sprememba naslova - zavrnitev predloga
Nezaupanje v sodišče ter v zvezi s tem sprožen postopek za izločitev vseh sodnikov, ne utemeljuje prenosa pristojnosti.
Prenosa pristojnosti ne utemeljuje niti naknadna sprememba naslova stranke.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristanskost sodišča - ugoditev predlogu
Splošno znano je, da se sodniki (istega oddelka) med seboj poznajo, družijo, videvajo in sodelujejo. Že okoliščina, da je na oddelku sodišča, ki naj bi odločalo v pritožbenem postopku, kot sodnica zaposlena žena udeleženca postopka, bi razumnemu zunanjemu opazovalcu zmogla vzbuditi resen dvom v nepristranskost sojenja tega sodišča. Toliko bolj to velja, ko gre za vodjo oddelka, tj. osebo, ki bdi nad zaposlenimi, skrbi za njihovo delo in jih med seboj povezuje.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani revizijski predlog v pretežnem delu obsega zgolj opis dogajanja. Utemeljitev predloga, ki bi morala predstavljati jedro, je nesorazmerno kratka in vsebinsko prazna. Tožnica zgolj parafrazira predlagana revizijska vprašanja in ob tem splošno navaja, da so pomembna za razvoj prava preko sodne prakse ter enotno uporabo prava. Odločitvi drugostopenjskega sodišča pavšalno nasprotuje. Z razlogi se tožnica ne sooči, prav tako ne pojasnjuje okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost ponujenih vprašanj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - večje sodišče - stranka zaposlena na sodišču - zavrnitev predloga
Pristojno sodišče v predlogu ni navedlo konkretnih okoliščin, ki bi kazale na prijateljstvo predlagateljice postopka z razpravljajočo sodnico ali drugimi sodniki pristojnega sodišča. Po javno dostopnih podatkih imata sodišči v Kopru skupaj približno 150 zaposlenih in nekaj manj kot 40 sodnikov. Ob takšnem številu predlagateljica težko ohranja več kot bežno (splošno) poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča.
predlog za predhodno odločanje SEU - nedovoljen revizijski razlog - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je Upravno sodišče presodilo, da je bil sporazum veljavno sklenjen in da do odločitve toženke o izdaji dovoljenja ni prenehal veljati. To pomeni, da vprašanje predlagateljice, iz katerega izhaja predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije, temelji na drugačnem dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo Upravno sodišče. Povedano drugače: predlagateljica s tem vprašanjem, kot je zastavljeno, v bistvu izpodbija dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana sodba. Po drugem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato predlagano vprašanje ni upoštevno za rešitev spora.
Konkretne okoliščine primera ne utemeljujejo sklepa o neskrbnem ravnanju vzgojiteljice. Otrok se je umiril, ko ga je toženka posedla v desni kot med steno previjalne mize - daleč stran od prostega roba (torej robnih dveh stranic previjalnega pulta). V roke mu je dala kremo in zapela pesmico. Z desno roko ga je držala za nogico, ko je z drugo roko segla po čisto pleničko. Ob tem je bila ravno sklonjena v levo. Tedaj se je močno odrinil in padel s previjalne mize mimo toženkine desne roke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00084872
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22, 23, 155. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - sprememba sodne prakse - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - varstvo potrošnikov - razlaga ZVPot - evropsko pravo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 11, 67. ZDZdr člen 46, 47, 48. ZNP-1 člen 42.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - razlogi ekonomičnosti - prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga
Vendar pa okoliščina bivanja v zavodu na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, ko je premoščanje razdalje iz dejanskega bivališča za naslovno sodišče nesorazmerno obremenjujoče. V nasprotnem primeru pa Vrhovno sodišče predlog zavrne.2 V obeh navedenih zadevah je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo in posebej poudarilo, da mora iti za kvalitativno prostorsko razdaljo, ki utemeljuje izjemen ukrep prenosa pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani v tem postopku že opravilo določena procesna dejanja (predlagalo je vpis zaznambe dejstva postavitve predlagatelja pod skrbništvo v zemljiški knjigi, od CSD Ljubljana je zahtevalo in tudi že pridobilo mnenje glede predlagane osebe skrbnika oziroma mnenje, katera oseba bi bila primerna za stalnega skrbnika, pridobilo pa je tudi podatke s strani DU Postojna, Zemljiške knjige, Klirinško depotne družbe, z vpogledom v e-risk in poslovni register AJPES). Nadalje je razdalja od Okrajnega sodišča v Ljubljani do Postojne, kjer nasprotni udeleženec sedaj prebiva, relativno kratka tako glede oddaljenosti kot tudi trajanja vožnje s prevoznim sredstvom.
Ker torej ni smotrno, da bi postopek ob takih okoliščinah in v tej fazi prevzelo drugo sodišče, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00084829
ZD člen 142. OZ člen 131.
posredni oškodovanci - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče druge stopnje pravilno upoštevalo odločitev iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 80/2022?