• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 50
  • >
  • >>
  • 161.
    VSRS Sklep I R 35/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSRS000934
    ZPP člen 67.
    delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - skupna prostorska lokacija sodišč - sorodstvene vezi med stranko postopka in sodnim osebjem - zavrnitev predloga

    Zgolj prostorska povezanost sodišč sama po sebi ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.

  • 162.
    VSRS Sklep II DoR 475/2025
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092126
    ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo
  • 163.
    VSRS Sklep I R 29/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00091913
    ZPP člen 67.
    predlog pristojnega sodišča za delegacijo pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstvene vezi med stranko postopka in sodnim osebjem - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zavrnitev predloga
    Videz nepristranskosti sodišča je lahko okrnjen, če je stranka postopka ali njen sorodnik zaposlen na pristojnem sodišču, a tovrstna poznanstva sama zase, brez drugih dodatnih okoliščin po merilu razumnega človeka ne morejo vzbuditi resnega dvoma o nepristranskosti. Okrajno sodišče na Jesenicah sicer spada med manjša sodišča, na katerih so odnosi med zaposlenimi praviloma tesnejši, vendar pa zgolj občasna zaposlitev navedene uslužbenke na sodišču ne omogoča ugoditve predlogu. Razen tega je v primerih, ko delegacijo pristojnosti predlaga sodišče, treba pravni standard okrnitve objektivne nepristranskosti razlagati strožje.
  • 164.
    VSRS Sklep II DoR 84/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS00092386
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - ločitev otroka od staršev - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog se zavrne.
  • 165.
    VSRS Sklep Cp 13/2026
    18.3.2026
    PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSRS000936
    ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZS člen 113a, 113a/3. ZUstS člen 23, 23/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1.
    prekinitev postopka - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU) - postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive

    Zaradi zavezujoče razlage prava, ki jo poda SEU v okviru predhodnega odločanja, že postavljeno vprašanje na SEU zadošča in sodišču države članice omogoča, da (le) prekine postopek v svoji zadevi in čaka na odgovor na isto vprašanje v predhodni (vodilni) zadevi. To vprašanje pridobi naravo predhodnega vprašanja, zato je podlaga za prekinitev v smiselni uporabi 113.a člena ZS in 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Takšna prekinitev postopka pomeni (naknadno) pridružitev in ima enake učinke, kot bi jih imela prekinitev postopka zaradi postavitve istega vprašanja na SEU.

  • 166.
    VSRS Sklep I R 32/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092127
    ZPP člen 67.
    predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti - sodnik kot stranka v postopku - agrarna skupnost - ugoditev predlogu
    Okoliščina, da na pristojnem sodišču opravlja sodniško funkcijo eden od udeležencev postopka, bi pri razumnem zunanjem opazovalcu zmogla vzbuditi resen dvom v nepristranskost sojenja.
  • 167.
    VSRS Sklep I R 25/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSRS000934
    ZPP člen 67.
    delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - poznanstvo med sodnikom pristojnega sodišča in pooblaščencem stranke v postopku - zavrnitev predloga

    Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo.

  • 168.
    VSRS Sklep I R 34/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00091911
    ZPP člen 67.
    določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - oddaljenost sodišča - ekonomičnost postopka - zavrnitev predloga
    Prenosa pristojnosti iz razloga smotrnosti ne more narekovati oddaljenost prebivališča pravdnih strank od sodišča in njuna stroškovna obremenitev. Prenos pristojnosti je namenjen predvsem lažjemu in cenejšemu delu oz. postopanju pristojnega sodišča (torej ekonomičnosti postopka) in ne večji ali manjši komoditeti strank.
  • 169.
    VSRS Sklep I R 30/2026
    18.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092128
    ZPP člen 67.
    delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - protipravno ravnanje pristojnega sodišča - odškodninski spor zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev predlogu
    Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je pod pojmom drug tehtni razlog mogoče subsumirati okoliščino, da bi moralo o tožbi, s katero tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi protipravnega ravnanja pristojnega sodišča, odločati sodišče, ki se mu to protipravno ravnanje očita.
  • 170.
    VSRS Sklep I Up 56/2026
    17.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00091804
    ZPP člen 334, 334/2. ZUS-1 člen 22, 22/1.
    umik pritožbe - pravni interes za pritožbo
    V skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko stranka, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, umakne že vloženo pritožbo. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika pritožbe o njej še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje dopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določb ugotovilo umik pritožbe.
  • 171.
    VSRS Sklep I Up 33/2026
    17.3.2026
    UPRAVNI SPOR
    VS00092021
    ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2. ZUP člen 118.
    tožba v upravnem sporu - upravni akt - sklep o odmeri stroškov - ustaljena sodna praksa - inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi postopka - pravni interes
    V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je sklep o stroških upravnega postopka lahko predmet (samostojne) presoje pred Upravnim sodiščem.

    Res je, da stranka v primerih, ko se inšpekcijski postopek zaključi s sklepom o ustavitvi postopka, v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča nima pravnega interesa za izpodbijanje takšnega sklepa. Vendar pa je odločitev o stroških inšpekcijskega postopka tudi v takšnih primerih posledica postopka odločanja o izdaji upravnega akta. Iz 118. člena ZUP tako izhaja, da mora organ o stroških postopka odločiti v odločbi oziroma sklepu, s katerim se postopek konča, ali navesti, da bo o stroških postopka izdal poseben sklep. Zoper sklep o stroških postopka pa je dovoljena pritožba.
  • 172.
    VSRS Sklep I Up 223/2025
    11.3.2026
    UPRAVNI SPOR
    VS00091720
    ZUS-1 člen 31, 31/1.
    upravni spor - pravni interes za tožbo - izvršena inšpekcijska odločba - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - učinkovito sodno varstvo - vezanost sodišča na tožbeni predlog - sprememba tožbenega predloga - ugotovitvena tožba - poziv sodišča
    V primeru, ko je bil inšpekcijski ukrep, naložen z izpodbijanim upravnim aktom, že izvršen, ima stranka možnost (le) vložitve ugotovitvene tožbe, ki je bila v ZUS-1 vnesena z novelo ZUS-1B ravno iz razloga, ker je Ustavno sodišče v odločbi U-I-181/09, Up- 860/09, Up-222/10 z dne 10. 11. 2011 presodilo, da je bil ta zakon neustaven, ker ni zagotavljal učinkovitega sodnega varstva pravic in pravnih koristi posameznikov v primerih, ko so bili v upravnem sporu izpodbijani upravni akti že izvršeni in z njihovo odpravo vzpostavitve prejšnjega oziroma drugačnega zakonitega stanja na podlagi ponovljenega postopka odločanja o izdaji upravnega akta ne bi bilo mogoče doseči.

    Ustaljena in enotna je sodna praksa Vrhovnega sodišča, na katero se sklicuje tudi Upravno sodišče, da sodišče tožnike poziva le na odpravo formalnih pomanjkljivosti tožbe v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZUS-1, ni pa jih dolžno pozivati na spremembe tožbenih predlogov oziroma zahtevkov ali jih opozarjati na to, da naj za možnost uspeha v upravnem sporu predlagajo oziroma zahtevajo nekaj drugega od tistega, kar vsebuje njihova prvotna tožba.
  • 173.
    VSRS Sklep I Up 46/2026
    11.3.2026
    UPRAVNI SPOR
    VS00091721
    ZUS-1 člen 32, 32/2.
    začasna odredba v upravnem sporu - nastanek težko popravljive škode - sklep o dovolitvi izvršbe - predmet spora - prisilna izterjava denarne kazni
    Pri sklepu o dovolitvi izvršbe gre za odločanje o vidiku obveznosti, o katerem še ni bilo in ni moglo biti odločeno z izvršilnim naslovom, to je o njeni prisilni realizaciji, zaradi katere mora zavezanec dopustiti posege v svoje pravice. Prisilna realizacija je šele posledica sklepa o dovolitvi izvršbe, saj se lahko izvršba dejansko izvede šele na podlagi tega sklepa, zato je tudi grozeča škoda v zvezi s prisilno realizacijo posledica tega sklepa in ne obveznosti, ki je bila naložena v inšpekcijski odločbi. Povedano drugače: predmet spora je izključno prisilna realizacija obveznosti - in ne obveznost sama -, to pa posledično pomeni, da je težko popravljiva škoda iz 32. člena ZUS-1 lahko samo tista, ki neposredno izvira iz prisilitve kot cilja, v katerega je usmerjen izdani sklep o izvršb.
  • 174.
    VSRS Sklep I Up 44/2026
    11.3.2026
    UPRAVNI SPOR
    VS00091732
    ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
    začasna odredba v upravnem sporu - zavrnitev pritožbe - sporno pravno razmerje - predmet presoje sodišča - sodna presoja zakonitosti izpodbijanega akta - izrek ukrepov
    Izpodbijana odločba je naslovljena na družbo A. in ji nalaga sklenitev sporazuma o nadomestni hrambi. Vsebina te odločbe je torej določitev obveznosti tega zavezanca, da zagotovi kontinuiteto hrambe z ustreznim pogodbenim razmerjem. Tožba pritožnikov zoper to odločbo pomeni, da je vsebina v tem upravnem sporu spornega razmerja navedena obveznost družbe A. in le to sporno pravno razmerje bi lahko sodišče z izdajo začasne odredbe začasno uredilo do odločitve v upravnem sporu.

    Sodišče z izdajo začasne odredbe ne more nadomeščati morebitnega nadaljnjega ravnanja tožene stranke in njenih organov na podlagi zakonskih pooblastil, ki so jim podeljena. V upravnem sporu sodišče nadzira zakonitost že sprejetih ukrepov in nima - razen v zakonsko izrecno določenih primerih - niti pristojnosti niti možnosti nadomeščati neaktivnost uprave. Predmet presoje v takem sporu je zato le zakonitost izpodbijane odločbe, izdane zoper njenega naslovnika, in ne vprašanje, ali bi moral organ izreči drugačen ali dodatni ukrep (tretji pravni osebi itd.).
  • 175.
    VSRS Sklep I Up 12/2026
    11.3.2026
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00091726
    ZUS-1 člen 77.
    prepozna tožba - zavrženje tožbe - pravica do izjave - ustaljena sodna praksa
    Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 40/2023 z dne 17. 5. 2023 zavzelo stališče, da mora sodišče prve stopnje, ki oceni, da je treba tožbo kot prepozno zavreči, s tem stališčem seznaniti tožečo stranko, saj je stranki šele s tem omogočeno, da v zvezi s to ugotovitvijo sodišča poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. To, da lahko izpodbija pravilnost dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi z zaključkom, da je tožba prepozna (npr. iz obvestila o prispelem pismu), je po ustaljeni sodni praksi strankina pravica, ki ji mora biti ustrezno zagotovljena.
  • 176.
    VSRS Sklep X DoR 4/2026-5
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00092010
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22.
    predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - navedba pravega pravila, ki naj bi bilo kršeno - stališče sodišča - neizkazana neenotna sodna praksa - napačno pravno mnenje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti. V predlogu izpostavljena vprašanja bodisi niso natančna in konkretna, bodisi iz obrazložitve predloga, v katerem predlagateljica predvsem ponavlja tožbene navedbe, do katerih se je Upravno sodišče obširno opredelilo, ni razvidno, zakaj so stališča sodišča napačna in katero pravno pravilo je bilo z njimi kršeno.
  • 177.
    VSRS Sklep X DoR 178/2025-5
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00091793
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22.
    predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - ponavljanje tožbenih navedb - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno - stališče sodišča - napačno pravno mnenje - neizkazana neenotna sodna praksa - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlagatelj mora za formalno popolnost predloga ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna, ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bila pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Bistvo zahtev torej je, da predlagatelj izlušči pravna stališča v sodbi, ki temeljijo na pravotvornih dejstvih konkretnega primera, in da nato stališča v predlogu problemsko zastavi na natančen in jedrnat, konkreten in vzročno-posledičen način. Obravnavani predlog temu ne zadosti.
  • 178.
    VSRS Sklep X DoR 188/2025-3
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00091801
    ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZDen člen 72, 72/1.
    formalne predpostavke - dejansko stanje v reviziji - dejansko vprašanje - upoštevanje dane odškodnine ob vračanju zemljišča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Bistvo navedb v predlogu za dopustitev revizije je izražanje nestrinjanja z dejanskim stanjem, ki je bilo podlaga za izračun deleža plačane odškodnine v razmerju do izračunane vrednosti odvzetega premoženja in posledično za določitev deleža na odvzetem premoženju, ki ga je treba vrniti, ter s tem povezanim obsegom ugotavljanja pravno relevantnih dejstev. Predlagatelj uveljavlja nedopusten revizijski razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar kaže, da izpostavljeno vprašanje po svoji vsebini ni pravno.
  • 179.
    VSRS Sklep III Ips 3/2025
    11.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00092099
    ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5. ZGD-1 člen 505, 505-8, 505-9.
    nepopolna revizija - pooblastilo za zastopanje - posebni zastopnik za vložitev tožbe - pomanjkljivosti pooblastila za vložitev revizije - zavrženje revizije
    Če je bil posebni zastopnik imenovan za vložitev tožbe, velja njegovo upravičenje za zastopanje tožeče stranke v pravdi do konca pravdnega postopka. To upravičenje obsega tudi podelitev novega pooblastila odvetniški družbi na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP za vložitev revizije. V teh okoliščinah (novo) pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki ga ni podpisal posebni pooblaščenec tožeče stranke za vložitev tožbe, ni veljavno pooblastilo.
  • 180.
    VSRS Sodba X Ips 31/2025
    11.3.2026
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
    VS00091722
    ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-4.
    dopuščena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - predkupna pravica - status kmeta - izjava o sprejemu ponudbe - ugoditev reviziji
    Izjavo iz četrte alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ oseba lahko poda tudi po sprejemu ponudbe v času teka upravnega postopka odobritve pravnega posla, da si tem pridobi status predkupnega upravičenca iz 23. člena ZKZ.
  • <<
  • <
  • 9
  • od 50
  • >
  • >>