Menjalna pogodba, s katero sta pogodbenici, od katerih je ena Sklad, zamenjali nezazidani stavbni zemljišči, je nična, ker sta s tem izigrali temeljne pogoje in postopek oddaje (52. člen Zakona o stavbnih zemljiščih), ker menjava ni bila dovoljena tudi po 55. členu citiranega zakona, niti zemljišča niso bila primerljiva glede razpisnih pogojev, ker se nahajajo na različnih lokacijah.
podaljšanje pripora po vloženi obtožbi - ponovitvena nevarnost
Po vloženi obtožbi za kaznivo dejanje velike tatvine po členu 166/3 in šest kaznivih dejanj po členu 166/1 tč. 1 je bil obtožencu pripor podaljšan iz razloga 3. tč. člena 191/2 ZKP. Razlog: Obtoženec je tudi po zaslišanjih oz. zagovorih v zvezi z nekaterimi od teh kaznivih dejanj (dejanja so bila odkrita postopoma) z vlomi nadaljeval, je brez rednih sredstev, vlamljal pa je v družbi z mladoletniki, ki jih je pretežno k temu tudi nagovoril.
ZKP člen 376, 376/1-1, 376/1-2, 376, 376/1-1, 376/1-2.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - uradna dolžnost
Sodišče druge stopnje preizkusi izpodbijano sodbo glede uveljavljanih pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona (člen 363 tč. 1 in 2), ki nista obrazložena, le v obsegu, ki ga določata 1. in 2. tč. 1. odst. 376. člena ZKP.
Če je bilo obsojencu v pogojni obsodbi naloženo, da mora redno plačevati preživnino in pa tudi, da mora poravnati zaostalo preživnino v določenem roku, lahko sodišče pred potekom tega roka pogojno obsodbo prekliče zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti le, če ugotovi, da ne plačuje redne tekoče preživnine, ne pa tudi, ker ni plačal niti dela zaostale.
Pravni naslednici bivše SFRJ glede sklenjenih mednarodnih pogodb sta tako Republika Slovenija kot Republika Hrvatska. Zato glede na haaško konvencijo o civilnem postopku, ki jo je sklenila bivša SFRJ tudi državljanom Republike Hrvatske pred sodišči v Republiki Sloveniji ni potrebno plačevati varščine za pravdne stroške.
Pri kaznivem dejanju neplačevanja preživnine po členu 98 KZ RS načini oziroma oblike izmikanja plačevanja preživnine niso določeni in je torej izvršitveno dejanje moč storiti z vsakim ravnanjem, s katerim se storilec izogne plačilu preživnine. V primeru, če obtožba obdolžencu očita, da se plačevanju preživnine izmika tako, da preživnine sam ne plačuje, izvršbo na dohodek pa onemogoča tako, da pušča žiro račun prazen tako da si daje storitve plačevati na roko, sodišče pa v dokaznem postopku ugotovi in vnese v opis dejanja v sodbenem izreku, da je obdolženčev žiro račun prazen, ker preusmerja dohodek na drug račun, in je zato onemogočena izvršba na obdolženčev dohodek, ne gre za spremembo opisa, ki bi porušila objektivno identiteto obtožbe in sodbe.
Oškodovanec, ki je utrpel telesno poškodbo, ker se je približal skupini prepirajočih se oseb, ni soodgovoren za škodo, ki jo je utrpel. Upravičen je do denarne odškodnine za strah za izid zdravljenja, čeprav zmerne intenzivnosti, zaradi katerega ni bilo porušeno v daljšem obdobju njegovo duševno ravnovesje (sekundarni strah).
pobot - pogoji za pobot - vračunavanje obresti in stroškov - dokazno breme
Dokazno breme o tem, kdaj so stekli pogoji za pobot, je na strani tiste stranke, ki zatrjuje, da je terjatev ugasnila zaradi pobota.
Kompenzacijska izjava ni vsebovala predloga, da s pobotom ugasne le glavnica, zato nasprotna stranka, ki je taki izjavo sicer podpisala, lahko najprej obračuna obresti.
Zakon o obrestni meri zamudnih obresti, ki je predpisal konformni način obračuna zamudnih obresti predstavlja izjemo od prepovedi določene v 1. odstavku 279. člena ZOR.
ZPPSL člen 10, 10/1, 127, 127/1. ZPP (1977) člen 187, 187/2.
ugotovitev obstoja terjatve - napotitev na pravdo - pravni interes - prijava terjatve v stečajnem postopku
Če je upnik s pravnomočnim sklepom napoten na pravdo za ugotovitev obstoja (dela) terjatve, ki v stečajnem postopku ni bila prijavljena (in prerekana), ima za tako pravdo pravni interes in pravdno sodišče ni dolžno ugotavljati ali je bila vtoževana terjatev v stečajnem postopku prijavljena.
ZKP člen 191, 191/2, 191/2-3, 191, 191/2, 191/2-3.
pripor - ponovitvena nevarnost
Pravilna je ocena o obstoju pripornega razloga iz 3. točke 2. odst. 191. člena ZKP. Obdolženec je bil doslej že trikrat sodno kaznovan zaradi kaznivih dejanj zoper tuje premoženje, tokrat je osumljen storitve štirih kaznivih dejanj, ki jih ne zanika, s kaznivim dejanjem ropa po 2. odst. 168. člena KZ RS pa naj bi si obdolženec pridobil tudi zelo veliko protipravno premoženjsko korist (okrog 1.700.000,00 SIT). Navedene okoliščine in ugotovitve izvedenca psihiatra, iz katerih je moč razbrati, da utegne biti obdolženčevo izvrševanje kaznivih dejanj pogojeno z njegovimi osebnostnimi in značajskimi značilnostmi, so tiste okoliščine, ki opravičujejo podaljšanje pripora zaradi tako imenovane "ponovitvene nevarnosti".
KZS člen 64, 64/2, 224, 224/2, 240, 240/1, 64, 64/2, 224, 224/2, 240, 240/1. KZJ člen 12, 12/2, 12, 12/2.
ogrožanje varnosti
Pri kaznivem dejanju splošne nevarnosti mora storilec izzvati splošno nevarnost, ki je ne more nadzorovati, s tem pa povzročiti konkretno nevarnost za nedoločen krog oseb. V kolikor je dejanje usmerjeno proti določenima osebama, čigar varnost naj bi obtoženec hotel ogroziti in v tem uspel, pa ni moč govoriti o kaznivem dejanju povzročitve splošne nevarnosti po 1. odstavku 240. člena KZS, pač pa o kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 2. v zvezi s 1. odstavkom 64. člena istega zakona.
Ker sta bila pri obdolženki v denarnici najdena dva izmed petih ukradenih bankovcev, ki so bili evidentirani po številkah, poleg tega pa je bil na roki obdolženke najden manjši drobec premaza, s katerim so bili premazani nastavljeni bankovci, je sodišče pravilno štelo, da je dokazano, da je tatvino bankovcev storila prav obdolženka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Samo najdeno blago pri osumljencu ni podlaga za sklepanje, da je bilo to blago pretihotapljeno. Sama posest blaga še ne kaže na storilčev namen to blago tudi preprodajati. Tudi, če oškodovanka na glavni obravnavi noče pričati, to ni podlaga za sklepanje, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno.
V primeru izreka enotne kazni, upoštevaje kazen iz prejšnje pravnomočne sodbe, v trajanju 5 let zapora ali več, je odreditev pripora po čl. 353/I ZKP obvezna, ne glede na to, da je obtoženec po izreku prvostopne sodbe, vendar pred pravnomočnostjo kazen po prejšnji obsodbi že prestal. V takem primeru je pristojen za odreditev pripora izvenobravnavni senat.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20053
ZKP člen 350, 350-1, 350, 350-1. KZS člen 171, 171/1, 171, 171/1. KZJ člen 8, 8/2, 8, 8/2.
neznatna družbena nevarnost - poškodovanje tuje stvari - oprostilna sodba
Glede na izredno majhno škodo in glede na to, da obdolženka doslej še ni bila obsojena in tudi ne kaznovana od sodnika za prekrške, dopolnila pa je že 45 let, je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo oprostilno sodbo po členu 350 točka 1 ZKP v zvezi s členom 8/2 KZ SFRJ.
Okoliščina, da se je obdolženec po storjenem kaznivem dejanju zadrževal v tujini, po povratku v državo pa bival neprijavljen izven kraja svojega stalnega bivališča in med tem tudi izvedel, da kaznivo dejanje raziskuje policija, kaže na nevarnost, da bo pobegnil. Okoliščine, da je obdolženec do svojega 35 leta izvršil osem kaznivih dejanj zoper premoženje in življenje ter telo, da je brez zaposlitve in brez premoženja, opravičujejo bojazen, da bo kazniva dejanja ponavljal.
ZKP člen 191, 191/1-1, 191/1-3, 191, 191/1-1, 191/1-3.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Okoliščina, da se je obdolženec po storjenem kaznivem dejanju zadrževal v tujini, po povratku v državo pa bival neprijavljen izven kraja svojega stalnega bivališča in med tem tudi izvedel, da kaznivo dejanje raziskuje policija, kaže na nevarnost, da bo pobegnil.
Okoliščine, da je obdolženec do svojega 35 leta izvršil osem kaznivih dejanj zoper premoženje in življenje ter telo, da je brez zaposlitve in brez premoženja, opravičujejo bojazen, da bo kazniva dejanja ponavljal.